Predhodne papeške volitve so po mnenju direktorja vatikanskega časnika 'L'Osservatore Romano' možne. »Strogih predpisov ni, predpisi so prilagodljivi«, je v začetku tedna v nekem radijskem pogovoru pojasnil glavni urednik Giovanni Maria Vian. Odločitev zanje pa je v rokah papeža in njegovih sodelavcev. Benedikt XVI. ima vzvode moči v rokah 'do konca meseca, do osme ure zvečer 28. februarja', je poudaril Vian, ki je tudi profesor cerkvene zgodovine.

Že minulo soboto je vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi omenjal možnost zgodnejšega konklava. Uradni predpisi predvidevajo začetek konklava med 15. in 20. dnem po začetku izpraznjenja Petrovega sedeža, da bi s tem omogočili prihod vseh kardinalov v Vatikan. »Če pa so vsi že prispeli, je seveda mogoče prej izvesti tudi volitve«, je pojasnil p. Lombardi.

Ob tem je potrebno preveriti, ali doslej veljavni predpisi dopuščajo temu ustrezno razlago. Razpravo o tem mora voditi Apostolska pisarna, ki v času izpraznjenega Petrovega sedeža vodi trenutne cerkvene posle in usklajuje pripravo na konklave, je pojasnil p. Lombardi.

Kot sporočajo iz Rima, cerkveni pravniki in kardinali trenutno pospešeno preučujejo volilno ureditev z naslovom 'Universi dominici gregis', objavljeno še pred pontifikatom zdajšnjega papeža in ki jo je potrdil tudi Benedikt XVI. Člen 37 se glasi: »S tem predpisom določam, da morajo prisotni kardinali z volilno pravico po začetku zakonite izpraznitve apostolskega sedeža polnih petnajst dni čakati na vse, ki še niso prisotni.«

Zagovorniki zgodnejših volitev argumentirajo, da lahko ta predpis obidejo, če so vsi kardinali z volilno pravico že pripotovali v Rim. Naslednji stavek volilne ureditve dopušča možnost nove razlage, ki jo pogojujejo trenutne okoliščine: »Prepuščam pa kardinalskemu kolegiju, da začetek volitev, če so za to tehtni razlogi, odložijo še za nekaj dni. Toda po preteku največ dvajsetih dni od izpraznitve apostolskega sedeža se morajo vsi kardinali z volilno pravico volitev udeležiti.«

Če torej volilna ureditev kardinalom dopušča možnost, da volitve za nekaj dni odložijo, bi jim moralo biti po analogiji dovoljeno tudi, da jih izpeljejo malce predčasno – z razlogom, da so vsi kardinali z volilno pravico že pripotovali v Rim.

Kritiki predčasnih volitev pa menijo, da bi papež kot zakonodajalec moral predčasne volitve omeniti, če bi mu bilo do tega, da jih na ta način tudi izpeljejo. Člen 49 namreč pravi: »Potem... ko je že vse pripravljeno za nemoten potek volitev, se na točno določeni dan zberejo – torej petnajst dni po smrti papeža ali... ne kasneje kot dvajseti dan – kardinali z volilno pravico v baziliki sv. Petra v Vatikanu.« Besedilo na tem mestu sicer temelji na primeru papeževe smrti; toda iz konteksta ni moč razbrati, da bi za primer odstopa veljala kakšna drugačna pravila.

Po vsem tem lahko sklepamo, da lahko cerkveno pravno pot do predčasnih volitev zagotovi le papež. S papeškim odlokom bi lahko še pred 28. februarjem spremenil člena 37 in 49 in zagotovil, da imajo kardinali možnost volitve izpeljati nekaj dni prej, kot bi bilo sicer mogoče po veljavnih predpisih. Če papež teh sprememb ne bo potrdil, obstaja možnost, da bi rezultat glasovanja kardinalov na zgodnejšem konklavu lahko spodbijali.

Foto: splet