Uredili območje ob kapelici Lurške Matere božje
Uredili območje ob kapelici Lurške Matere božje
»Gre za še en primer dobre prakse, kjer so bili v proces celovite ureditve od samega začetka vključeni vsi soglasodajalci – od lastnika gozda do strokovnih institucij, Mestne občine Ljubljana in upravljalca zavarovanega območja,« so v sporočilu za javnost zapisali na spletni strani Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Priljubljena pot
Upravljalec parka JP VOKA SNAGA - Služba krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je lani na tej točki zabeležil skoraj 90.000 prehodov obiskovalcev, kar v povprečju pomeni 250 na dan. To nakazuje, da je pot mimo kapelice zelo priljubljena pri uporabnikih parka.
Preplet naravne in kulturne dediščine
V krajinskem parku na tem območju se prepletata naravna in kulturna dediščina. Kip Lurške Matere božje so v kapelico leta 1885 prenesli iz frančiškanskega samostana. »Območje gozda in potoka pri obnovljenem stopnišču je tudi življenjski prostor raka koščaka in hrošča močvirskega krešiča, zato so bila dela izvedena s skrbjo za varstvo teh dveh redkih in ogroženih vrst.«
Kaj so obnovili in uredili?
Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je skrbnica tega gozdnega zemljišča, je v sklopu del obnovila stopnišče, ki vodi od kapelice v smeri Ceste na Rožnik. »Uredili so odvodnjavanje, izvedli sanitarno sečnjo, obnovo gozda ter odstranili zarast na gozdni poti vzporedno s Kikljevo ulico. Ta bo pešcem omogočala umik s pločnika vzporedno v gozd. V skrbi za hrošča močvirskega krešiča in raka koščaka, je potok, ki teče na območju ureditve, ostal zasenčen z drevesno in grmovno zarastjo.« Poleg tega so pri kapelici zamenjali dotrajane klopi, ki sta jih prispevala Društvo zelenih nadzornikov Ljubljana in Lutkovno gledališče Ljubljana.
Sodelovanje različnih strok
Kot še navajajo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Celovita, je ureditev območja pri kapelici Lurške Matere božje še en primer dobre prakse sodelovanja različnih strok, lastnikov zemljišč in upravljavca parka. Plod takšnega sodelovanja sta tudi leta 2019 obnovljen drevored med Gostilno Čad in vilo Marija Vera ter urejena pešpot, ki vodi na Rožnik mimo Gozdarskega inštituta Slovenije.