Sam ne vidim prenove Cerkve v tem, da bomo šli spet v neskončno širino, zavzeli vsa mesta in pokrili vse pore v družbi ter vse spravili pod svoje okrilje. To je utvara in občutek lažne moči. Cerkev ni močna, ker je množična ali velika, ampak ker ni od tega sveta, ker je zakoreninjena v Njem, ki je svet premagal. Takšna Cerkev bo vedno preživela in je nič ne bo premagalo. Veselim se torej takšne Cerkve. Morda manjše, bolj preproste, takšne, kot je bila takrat, ko je prvič stopila v svet, na jeruzalemske ulice po binkoštih, in še ni bila odeta v škrlat in slavo ter obremenjena s politiko, statistiko in položajem v družbi. Mene ne zanima moje mesto v družbi, zanima me moje mesto v Božjem kraljestvu. Želim, da bi ljudem lahko samo predal veliko veselje, svobodo in mir, ki ga doživiš, ko se res osebno srečaš z Bogom. Sam sem srečen Božji otrok, ki pa je kdaj tudi potrt, ranjen, izmučen in osamljen. Prav zato vedno bolj spoznavam moč skupnosti, pomembnost tega, da spoznam in si dovolim st...