Uradni prenos lastništva Narodnega doma Slovencem v Italiji
Uradni prenos lastništva Narodnega doma Slovencem v Italiji
Istočasno je potekal tudi podpis pogodbe za desetletno brezplačno uporabo stavbe, ki bo univerzi ostala na razpolago do obnove poslopja Gregoretti 2, so napovedali v Fundaciji Narodni dom. Današnji dogodek je bil sicer zaprt za medije.
Podpis dokumenta o vrnitvi julija 2020
Z današnjim prenosom lastništva je prišlo do zaključka postopka vrnitve, ki so ga začeli s podpisom dokumenta o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Trstu na srečanju predsednikov Italije in Slovenije, Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja, do katerega je prišlo julija 2020, ob stoti obletnici fašističnega požiga poslopja. Italijanska vlada je ustrezno pravno podlago za prenos lastništva zagotovila oktobra lani, parlament pa je nato vladno uredbo potrdil decembra, spominja STA.
Prvi uradni pogovori jeseni leta 2019
Po današnjem dogodku je predsednik Pahor povedal: »O tej možnosti sva se s predsednikom Mattarello prvič uradno pogovarjala jeseni 2019, ob robu mednarodne konference v Atenah. Da je vse skupaj uspelo, vključno z uradnim prenosom lastništva, gredo izrazi moje hvaležnosti obema voditeljema krovnih organizacij Slovencev v Italiji Kseniji Dobrili in Walterju Bandlju, pa senatorki Tatjani Rojc, veleposlaniku Tomažu Kunstlju in generalnemu konzulu Vojku Volku ter vsem vztrajnim Slovencem in Italijanom vseh generacij, ki so verjeli in verjamejo v pravičnost, dobrososedstvo, prijateljstvo in sožitje v evropskem duhu.«
Požig julija 1920
Pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin so Narodni dom 13. julija 1920 napadli in požgali. Ta dan so se sicer znesli še nad 21 drugih slovenskih in slovanskih ustanov v Trstu.
Simbol slovenstva v Trstu
Narodni dom v Trstu je bil osrednja kulturna ustanova tržaških Slovencev v večnamenskem poslopju na ulici Filzi 14. Zgradili so ga v letih od 1901 do 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Med svojim delovanjem je gostil številne slovenske organizacije, med njimi društvi Sokol in Edinost. Imel je tudi dvorano, v kateri so prirejali predavanja, koncerte, predstave, zborovanja in druge prireditve, pa tudi hranilnico, kavarno in hotel. Bil je pomemben simbol slovenske navzočnosti v Trstu.