In potem še prekmalu ugotovili, da je bilo tisto, kar ste imeli za dokončno dno, še vedno precej visoko nad novim in novim pogrezanjem? To spoznanje je v majskem Slovenskem času ubesedil dr. Igor Grdina, ko jo pisal o »sedanji dobi breztalja, ko je povsem umanjkala raven, pod katero se ni mogoče spustiti«.

Eden zadnjih dokazov te »dobe breztalja« je slabo premišljena (in torej slaboumna) ali pa dobro premišljena (in torej zlonamerna) poteza Golobove vlade, ki je 16. maja na nočni dopisni seji na predvečer spominskega dneva na žrtve komunizma ta nacionalni memorialni dan ukinila, in sicer z nekakšno »proceduralno« argumentacijo, da je bil v času odhajanja prejšnje vlade maja lani uveden brez javne razprave – brez razprave torej, ki bi, kot so očitno prepričani sedanji nosilci izvršne oblasti, pokazala, da tak »revizionističen« dan pač ni potreben. Gotovo bi bil res tak izplen javne razprave, če bi jo, kot je pri nas pogost »običaj«, vodili in ugrabili repetovski zgodovinarji, roterjevski svetovalci, kučanistični okupatorji prihodnosti, borčevski privilegiranci, novinarski zgodovinopisni analfabeti …

Demokratizirali in osamosvojili smo se tudi zato, ker prejšnja totalitarna država ni delovala kot pravno urejena država in so se v njej hudo kršile človekove pravice.

Ko so se na likvidacijsko odločitev pričakovano usule kritike, tudi ostre, smo z vladne strani, ki je spominu na žrtve komunizma prav v času, ko so se na Trgu republike njihovemu imenu sočutno poklonili ljudje dobre volje in dobre misli, prisolila nesramno klofuto, zaslišali javkanje, češ da te kritike med drugim predstavljajo »rušenje ustavne ureditve«. A kaj nam v zvezi s to zgodbo dejansko sporoča naša ustavna ureditev?

Demokratizirali in osamosvojili smo se tudi zato (kot beremo v preambuli Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije), ker prejšnja totalitarna država ni delovala kot pravno urejena država in so se v njej hudo kršile človekove pravice. Bodimo torej logični: ker je nekdanja komunistična država hudo kršila človekove pravice, to jasno sporoča, da je nekdo te krivice povzročal in nekdo te krivice utrpel. In tisti, ki so krivice komunističnega režima utrpeli, niso nič drugega kot žrtve komunizma – mnogi med njimi (zgolj) zato, ker so bili kristjani. Spominski dan nanje zatorej ne potrebuje nikakršne dodatne javne razprave v smislu, ali bi jim pravico do javnega in državno podprtega spomina milostno dopustili ali nemilostno odrekli, temveč je tak spominski dan nujni sestavni del slovenske ustavne identitete in je bil strahoten greh opustitve, da ga nismo obhajali že vsaj 30 let!

Vsak iskren demokrat, ki je po naravi stvari nujno tudi protitotalitarist, je poklican, da sam poišče poti in načine upora.

Odločitev prejšnje vlade o uvedbi spominskega dneva je bila zato ustavno utemeljena, odločitev sedanje vlade pa je jasen znak, da imamo zdaj pri oblastnem krmilu koalicijo neustavnega loka. In treba se ji je upreti!

Toda kako se upreti v času stalnega pogrezanja v politikantsko nizkotnost? Pri iskanju odgovora na to vprašanje nista dobra svetovalca ne vroč bes ne ledeni prezir (občutji, ki sta, iskreno zapisano, 16. maja zvečer v sosledju preplavili pisca teh vrstic), temveč razumen premislek o tem, kako s svojim uporom okrepiti demokracijo. Vsak iskren demokrat, ki je po naravi stvari nujno tudi protitotalitarist, je seveda poklican, da sam poišče poti in načine upora, pa vendar si bomo na tem mestu drznili ponuditi nekaj predlogov. Oblastni poniglavosti se lahko uprete tako, da v okviru pobude Vseposvojitev postanete varuh spomina ene izmed desettisočev žrtev vojne in revolucije; da pomagate krepiti slabokrvno pluralnost s podporo pobudi Prebudimo Slovenijo; da se pri premislekih o bolj spravljeni prihodnosti pridružite Združenim ob lipi sprave; da varujete dobro ime žrtev komunizma v okviru Nove Slovenske zaveze in z branjem njene revije Zaveza ...

Na svidenje pod Krenom v soboto, 3. junija, vsi plemeniti uporniki v »dobi breztalja«!

Prva priložnost, da svoj upor izrazite ne le zasebno in posamično (táko segregacijo vam želijo vsiliti sedanji oblastniki), temveč tudi javno in občestveno, pa je letošnja spominska slovesnost v Kočevskem rogu. Na svidenje torej pod Krenom v soboto, 3. junija, vsi plemeniti uporniki v »dobi breztalja«!