»Namesto, da globoko razmišljamo in na široko razpredamo, je prav, da se zavedamo, da je pedagoška dimenzija sestavni del naše vere in našega poslanstva. Ti dogodki nas ne smejo voditi k jezi, ampak morajo prebuditi željo po novih edukativnih procesih,« je povedal za Družino: »Vsem žrtvam in prizadetim v teh tragedijah izrekam globoko bližino in sožalje ter sem v molitvi z njimi.«

Agresivnost v srbski družbi

Kot pravi, se je vedno bal življenja v Srbiji, in sicer zaradi velike agresivnosti, ki je bila prisotna v družbi. Ta je iz leta v leto še bolj rasla. »Prav zato je zdaj pomembno, da se vsi zaustavimo, mirno premislimo in prevzamemo odgovornost za prihodnost naših družin, verskih občestev. Prihodnost za mlade je možno zgraditi le, če smo vsi povezani, vse Cerkve, verske skupnosti in vse družbene ustanove.« V današnjem svetu nihče ne more sam, niti posamezniki niti ustanove, pravilno vzgajati. »Preveliko vlogo so pri vzgoji prevzeli mediji, zato menim, da je naša skupna naloga ta, da v popolni sinergiji zgradimo pravo pedagoško vzdušje v celotni družbi.«

Prihodnost za mlade je možno zgraditi le, če smo vsi povezani, vse Cerkve, verske skupnosti in vse družbene ustanove.

Kje so osebni odnosi?

Danes se na vseh ravneh izgubljajo osebni odnosi, zato se moramo po njegovih besedah vrniti nazaj k njim, »kajti nobeni tehnični pripomočki ali virtualni svet ne morejo vzgajati in zgraditi integralne osebnosti. Ta dva dogodka sta kot poziv, da vsi bolj skrbimo, tudi mi v Cerkvi, za osebne stike, ki gradijo odnose. To seveda ne pomeni, da se ne smemo posluževati vseh drugih sredstev, ki nam pri tem pomagajo, ampak prevladati mora oseben stik«.

Samo novi zakoni in kazni ne bodo prinesli učinka

To, kar ga vedno, kot pravi, boli v podobnih primerih, je to, da glas vedno dvignejo tisti, ki napovedujejo, kako bodo storilce kaznovali, da bo moral vsakdo odgovarjati ali kako bodo poostrili zakone, nadaljuje letošnji zlatomašnik: »Na prvo mesto bi morala stopiti naša medsebojna bližina in vzgojno delo. Na pedagoškem področju bi bilo treba narediti nove korake, sicer vsi drugi zakoni in kazni ali fizični nadzori ne bodo prinesli novih rezultatov.«

Danes tako veliko govorimo o sinodalnosti, v resnici pa se ne pogovarjamo.

Polna usta o sinodalnosti

Zato poudarja, da bi bilo zelo koristno, da se vsa srbska družba, Cerkve in verske skupnosti združijo v skupni solidarnosti in molitvi z družinami žrtev ter razmislijo, kakšno pot ubrati v prihodnje, brez mnogih zunanjih manifestacij, ampak v iskreni medsebojni solidarnosti. »Danes tako veliko govorimo o sinodalnosti, v resnici pa se ne pogovarjamo. Dialog pomeni nov način sobivanja, da si posredujemo naše najgloblje motive našega življenja«, je podčrtal upokojeni beograjski nadškof.

Vsak dan molil za srbski narod in ga blagoslavljal

»Ko sem bil beograjski nadškof, sem vsako jutro in večer molil za mesto Beograd in državo, ne glede na razlike, ki so bile med nami. Bogu sem hvaležen, da v tem času ni bilo krvavih dogodkov, ki so močno zaznamovali devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Mislim, da je prav, da pastirji vsak dan svoje ljudstvo brez razlik blagoslavljamo,« zaključuje Hočevar.