Vendar pa odločitve o ustanovitvi nove stranke ne bodo sprejeli vodstveni organi Ljudske iniciative Glas upokojencev Slovenije in Inštituta 1. oktober, temveč jo bodo položili v roke udeleženk in udeležencev 8. vseslovenskega protestnega shoda upokojencev in državljanov Slovenije, ki bo v sredo, 18. oktobra 2023, ob 15. uri na običajni lokaciji, ljubljanskem Trgu republike, »če ga ne bodo tokrat preuredili v hokejsko igrišče,« kot se je – nanašajoč na se na prejšnji shod, ko je bilo prizorišče »represivno in zastrašujoče z ograjami in policijo« – pošalil Pavel Rupar. Na shodu pričakujejo bistveno več udeležencev kot prejšnjič, »če nas bo več, pomeni, da smo živi.«

Naj odloči ljudstvo

»Demokratično odločanje pomeni, da bomo v nekem delu shoda ljudi povprašali, ali so za to, da se ustanovi nova stranka upokojencev z glasovanjem ali z bučnim aplavzom in pritiskom, da se nas bo slišalo po vsej Sloveniji. Število prisotnih ne bo vplivalo na glasovanje. Pričakujemo volivce Svobode; ljudi, ki so v Slovenijo prišli iz republik nekdanje Jugoslavije in so najbolj prizadeti; vse upokojence, ki se lahko gibajo. Vsi bodo imeli pravico glasovanja. Nikoli v zgodovini Slovenije se to še ni zgodilo. Naj odloči ljudstvo; če bo reklo ne, se bomo borili drugače. Odstopili od borbe za boljše pokojnine in boljše življenje pa ne bomo toliko časa, dokler bom živ,« je poudaril Rupar.

Več članov kot Levica

Član izvršilnega odbora Rajko Perčič je izpostavil pospešeno ustanavljanje odborov Inštituta 1. oktober po vsej državi: trenutno imajo 12 regijskih in 36 občinskih odborov, pridružujejo se jim člani in članice po vsej Sloveniji. Rupar ga je dopolnil, da imajo trenutno več članov kot Levica in približno toliko kot NSi. Po besedah Perčiča bodo v prihodnjem tednu dobili pralne stroje za poplavljene, ki jih bodo potem hitro razdelili županom poplavljenih občin. Sredstva so v veliki večini dobili s prodajo kipa Jakoba Aljaža, ki ga je podaril Rupar, in z donacijami članov.

K predsedniku Državnega sveta

»Prejšnji teden se je naš predsednik sestal s člani DeSUS, s katerimi se je pogovarjal o možnostih sodelovanja. Sprejel nas bo varuh človekovih pravic, danes imamo dogovorjen sestanek tudi pri predsedniku Državnega sveta. Vložili bomo Zakon o interventnih dodatkih za upokojence, za katerega želimo, da bi čim prej prišel v proceduro, saj se nam zima in s tem povečanje izdatkov hitro približuje. Zvišanje pokojnin za 1,8 %, kot nam obljublja vlada, upokojencem s 600 € ne bo prav nič pomagalo. Zato bomo vladi predlagali 11-odstotni dvig pokojnin, s čimer bi pokrili vsaj del inflacije in le tretjino povišanja osnovnih cen živil,« je pojasnil Perčič.

Obljuba treh poslancev (od tega enega koalicijskega)

Zakon o interventnih dodatkih k pokojninam bodo skušali danes prek Državnega sveta vložiti v proceduro Državnega zbora. Današnji sprejem je za Inštitut 1. oktober sploh prvi na najvišji ravni državnih oblasti, poprosili bodo predsednika Marka Lotriča, naj namesto zbiranja podpisov Državni svet, ki »ima svojo moč«, vloži interventni zakon po hitrem postopku. »V kolikor nam Državni svet ne bo prisluhnil, imamo obljubo treh poslancev, dveh iz opozicijske in enega iz vladne stranke, ki so pripravljeni to storiti v našem imenu,« je poudaril Pavel Rupar, s konkretnimi imeni pa zaenkrat ni želel operirati.

Enkratni solidarnostni dodatek upokojencem

»Na poplavljenih območjih so prizadeti ljudje še danes na milost in nemilost prepuščeni sami sebi, zato smo ta zakon solidarnostno pripravili v pomoč upokojencem s prizadetih območij in tudi ostalim. Zakon govori o izplačilu enkratnega solidarnostnega dodatka upokojencem, ki bi bil izplačan ob koncu leta, ko se zaradi praznikov potrošnja poveča. Zakon predvideva pomoč vsem upokojencem, ki prejemajo pokojnino v Sloveniji v višini do 1500 €,« je dejal podpredsednik Igor Černoga in dodal, da bodo prejemniki dodatkov opravičeni vseh davčnih obveznosti. Pripravljajo že naslednje tri socialno naravnane zakone, če jih bodo povabili, bodo pomagali tudi pri soustvarjanju pokojninske reforme.

Ovadba zoper Goloba

Namesto službeno zadržane dr. Tine Bregant pa je Pavel Rupar predstavil še kazensko ovadbo zoper v. d. zdravstvenega ministra in predsednika vlade dr. Roberta Goloba zaradi zanemarjanja in nevestnega opravljanja funkcije po uradni dolžnosti: »Nikoli v zgodovini Slovenije na družinskega zdravnika ni čakalo toliko ljudi kot ta hip, ko je številka (130.000) daleč nad vsemi razumnimi. Čakalne dobe so se v zadnjih treh mesecih še podaljšale za tri mesece, nad dopustno mejo čaka skoraj 80.000 pacientov. V tem obdobju, v zadnjem letu in pol, je v čakalnih vrstah umrlo več ljudi kot v času pandemije.«

Kljub obljubi na vidiku ni novega ministra

Odvzete so finančne injekcije za Bolnico Ptuj in za druge bolnice, tudi za obe infekcijski kliniki; črpanje sredstev je katastrofalno, stanje v zdravstvu je pod vsako kritiko. Na vidiku ni novega ministra kljub obljubi, da bo ime ministra znano proti koncu septembra, »pa še zdaj ne vemo, ali v. d. ministra sploh ima kandidata ali ne. Tudi če bi ga v teh dneh predstavil javnosti, zdravstvo še vsaj pol leta ne bo steklo po pričakovanjih. O zdravstveni reformi ne duha ne sluha in naša naloga je, da zaščitimo upokojence tudi tako, da z ovadbo zoper dr. Goloba pospešimo prizadevanja zdravstvene sfere za to, da ljudje ne bi umirali zaradi bolezni v čakalnih vrstah, kot se dogaja zdaj,« je opozoril Rupar.

Ovadbo bodo oddali prihodnji teden

Ovadba gre torej za nevestno delo v službi po 258. členu Kazenskega zakonika, ki pravi: »Uradna oseba ali funkcionar, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda za javno dobro ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.« Ovadbo bo prihodnji teden oddal Inštitut 1. oktober s podpisi vseh članov izvršilnega odbora. »Če smo pravna država, enaka za vse, potem računamo na njen uspeh,« je še ocenil Pavel Rupar.