Po prvem protestu so bili skrajno presenečeni in zadovoljni, pove Igor Černoga, ki je bil 1. februarja na Trgu republike tudi eden od govorcev. Niso pa dobili nobenega odziva s političnega vrha, niti od vlade, ki so ji njihove zahteve zlasti namenjene. »Za vlado smo kot lanski sneg,« je jasen Černoga in dodaja, da jim ljudi, ki jih na prvem shodu ni bilo, ni treba izrecno prepričevati za drugi in tretji protest: »To je neka svežina, avtomatizem, kepa se je začela valiti sama od sebe. Dober glas seže v deveto vas. Zavedati pa se moramo, da je situacija za nas upokojence res klavrna, ponižujoča, nevredna človeka, sploh pa nas, starejših. Upam, da bodo tudi tisti, ki še niso, spoznali, da gre zanje in za njihove pokojnine. To je borba za preživetje, treba se je boriti zase.«

PREBERITE TUDI > Protest upokojencev: »Zakon o evtanaziji? Pozabite ga!« [FOTO]

Tudi s televizijskim prenosom

Današnji drugi vseslovenski protest upokojencev, ki se bo začel ob 15. uri na ljubljanskem Trgu republike, bo od prvega drugačen po vsebini in, kot upa Černoga, tudi po številu udeležencev, ki jih pričakujejo še več kot prvič, ko so okvirno našteli 18.000 ljudi. Vse namreč kaže na to, iz različnih koncev Slovenije je najavljenih še več skupin udeležencev, ki se bodo na shod pripeljali v javnim prevozom. »Od prvega bo drugi protest drugačen tudi po tem, da se bomo ljudem predstavili in jim pokazali, da delamo in kaj smo v tem mesecu med obema shodoma ukrenili,« pojasni Černoga in hkrati pohvali potezo TV Slovenija, da bo današnji protest neposredno prenašala.

Upokojenci o evtanaziji. FOTO: Tatjana Splichal

»Več nas bo, prej bomo uspeli!«

»Vodstvo RTV Slovenija zadnje leto uspešno vodi to hišo, vidijo se spremembe na bolje. Vesel sem, ker res pogrešam pluralnost medijev,« hvaležno izpostavi Igor Černoga. Prireditelji protesta iz Ljudske iniciative Glas upokojencev Slovenije pa hkrati opozarjajo, naj možnost neposrednega ogleda shoda prek malih ekranov ne pasivizira potencialnih udeležencev, temveč naj bo zgolj dobra alternativa za tiste, ki se protesta v resnici ne morejo udeležiti. Sicer pa Pavel Rupar in ostali organizatorji, enako kot prvič, kličejo: »Pridite v čim večjem številu, za naše pokojnine gre, več nas bo, prej bomo uspeli!«

Igor Černoga: Zavedati pa se moramo, da je situacija za nas upokojence res klavrna, ponižujoča, nevredna človeka, sploh pa nas, starejših. FOTO: zajem zaslona/Nova24TV 2

Žalostne zgodbe iz soseščine

Na prvem shodu je Černoga, ko se je pogovarjal z ostalimi udeleženci, slišal nekaj žalostnih zgodb upokojencev, toda še več jih sliši v vsakdanjem življenju, doma, v soseščini: »Ne le slišim, tudi vidim in srečam jih. Po trgovinah vidim vedno manj upokojencev. Vem, da so še živi, pa jih ne srečam več. Druge pa vidim, kako izbirajo in preračunavajo, kaj bodo vzeli s polic. Ker ni daleč, grem kupovat tudi prek meje, v Trst, kjer je ceneje. Tam se tre upokojencev, slovenskih in zlasti italijanskih. Kupujejo, trošijo, privoščijo si – zlasti Italijani. To za naše trgovine težko rečem. Imam sosede, sorodnike, vidim, kako težko jim gre. To ni odkrivanje tople vode, to je popolnoma jasna slika. Tudi slepi so sprevideli, kaj se dogaja.«

Sporočil upokojencev s prvega vseslovenskega protesta vlada ni (u)slišala. FOTO: Tatjana Splichal

Ni jih nastavila politika

Kot poudari Černoga, sta najbolj pereča in pogosta problema slovenskega upokojenca danes pokojnine in zdravstvo, zdaj je vse skupaj zasolila še draginja. »Enaki problemi torej, kot jih ima ostalo prebivalstvo, v tem nismo nič drugačni, razen tega, da smo upokojenci dejansko največji reveži,« izpostavi sogovornik iz Pirana, tudi član Ljudske iniciative Glas upokojencev Slovenije, ki je, kot pojasni, sploh prvo upokojensko društvo ali organizacija, ki ga ni postavila politika: »To upokojencem zelo veliko pomeni. V 30 letih nismo imeli nikoli zastopnika in sogovornika. Mi pa nismo nastali na temelju politike, to bodo upokojenci prepoznali in pozneje tudi videli rezultate. To je glavna razlika od umetnih tvorb tipa DeSUS ali ZDUS. Mi smo realni ljudje, upokojenci.«