Iz skoraj štiridesetletnega spremljanja bolnikov se spominjam velikega števila bolnikov, ki sem jih spremljal v zadnjih urah življenja in njihovi smrti. Za vsa srečanja z bolniki in njihovimi svojci ter z zdravstvenimi delavci sem hvaležen Bogu.

Bil sem tudi ob smrti svojih najbližjih, staršev in dveh bratov. Ti so me na nek način pripravili za srečanja z umirajočimi.

Navajam konkreten primer, bližino ob smrti dvojčkov nekaj ur po rojstvu. Ponoči so me poklicali v intenzivno sobo. Staršem sta se rodila dvojčka. Oče in mama sta imela v naročju vsak enega otroka. Podelil sem jima »krst v sili«, kot rečemo, da duhovnik ali tudi laik opravi najpomembnejše od obreda krsta. Takoj za tem sta otroka umrla. Še nekaj časa sem se zadržal pri starših. Ob njiju sem molčal, jima bil blizu, molil ...

Kako gledam na smrt?

Omenil sem že, da me srečevanje z umiranjem in smrtjo »vzgaja« za osebno gledanje na umiranje in smrt. Navedel bom nekaj konkretnih...