V katoliško cerkev Svete družine v Gazi se je pred bombnimi napadi zateklo več kot 700 ljudi. Med njimi je tudi 18-letni Suhail, ki je za spletni portal Vatican News zapisal svoje videnje trenutnih razmer v domači župniji:

»Pozdravljeni vsi, jaz sem Suhail Abudawood. Živim v Gazi in sem star 18 let. 7. oktobra se je začela vojna. Ne bom govoril o politiki. Govoril bom o duhovnosti. Najprej se mi zdelo, da sanjam, potem pa sem spoznal, da to ni šala.

Zapustili smo svoje domove in odšli v župnijo, v [katoliško] cerkev Svete družine, ker vem, da smo v rokah Gospoda Jezusa Kristusa zaščiteni in na varnem.

Zdaj molim in se postim v cerkvi in trdno verjamem, da je to pravi čas, da razvijem in utrdim svoj poklic ...

Zdaj molim in se postim v cerkvi in trdno verjamem, da je to pravi čas, da razvijem in utrdim svoj poklic, v teh žalostnih in težkih razmerah, z molitvijo rožnega venca in vsakdanjo udeležbo pri sveti maši ter premišljevanjem z veliko vere, da nas bo Bog rešil pred vojno.

Vsak dan molim v cerkvi in vsakokrat, ko molim, slišim glasne zvoke raketnega bombardiranja na kraju nedaleč od cerkve. Toda ko se potopim v svojo vero, vse, kar je motečega, izgine.

Kot je nekoč dejal sveti Karel Acutis: »Nebesa že od nekdaj čakajo na nas.« Z velikim srcem čakamo na svoje odrešenje in vedno vemo, da je krščansko upanje najmočnejše upanje od vseh. Naš Gospod Jezus nas bo rešil iz teh težkih dni in verjamemo, da bomo, dokler bomo s srcem pri Jezusu, vedno na varnem kraju in večno zaščiteni.«

Preberite tudi: Kristjani v Gazi: »Skupaj živimo, skupaj bomo umrli«

Župnik Romanelli: »Razmere so vedno bolj kritične«

Razmere na območju Gaze pa so po besedah tamkajšnjega župnika Gabriela Romanellija vedno bolj kritične. Kot je duhovnik iz Argentine pojasnil v telefonskem pogovoru za katoliške medije, je po izraelskem letalskem napadu na kompleks okoli grške pravoslavne cerkve sv. Porfirija v Gazi še več kristjanov poiskalo zatočišče v katoliški župniji.

Število kristjanov, ki so se zatekli v katoliško župnijo Svete družine v mestu Gaza, je zdaj torej okoli 700, je povedal župnik. Ljudje si prizadevajo za preživetje v teh težkih razmerah in iščejo moč v molitvi. Sveto mašo obhajajo dvakrat na dan, poleg tega pa imajo tudi čas za molitev in evharistično češčenje.

Nevarnost preži povsod, na celotnem območju Gaze ni niti enega varnega kraja.

Medtem se izraelsko bombardiranje nadaljuje »dan in noč«, je pojasnil duhovnik: »Nevarnost preži povsod, na celotnem območju Gaze ni niti enega varnega kraja.« To ne velja le za severni del Gaze, kjer je katoliška župnija. Ljudje v cerkvi tudi prenočujejo - v strahu pred napadi, saj je bil eden izmed njih minuli konec tedna usoden za številne vernike, ki so se zatekli na območje pravoslavne cerkve v starem mestnem jedru Gaze - takrat je življenje izgubilo najmanj 18 oseb.

Katoliška skupnost je hvaležna, da lahko pomaga, je povedal župnik Romanelli. Verniki so postali kot prve krščanske skupnosti, kjer so ljudje vse delili med seboj. Doslej do cerkve ni prišla še nobena pomoč. Nekaj malega pomoči, kar je doslej prispelo v Gazo, pa je glede na dramatične razmere in večdnevne prekinitve oskrbe »komaj vredno omembe«.

Družina iz Gaze, katere člani so med talci Hamasa. FOTO: Vatican Media

Na prostosti dve talki

Župnika Romanellija je izbruh vojne presenetil med obiskom zunaj Gaze in odtlej se še ni uspel vrniti v svojo župnijo. Kot zagotavlja, je »odločen, da se bom vrnil v Gazo, vendar je to zaenkrat nemogoče«.

Vojaško krilo Hamasa je včeraj na prostost izpustilo dve talki, 79-letno Nurit Cooper in 85-letno Yocheved Lifshitz.

Pristojna zdravstvena služba skrajnega islamskega gibanja Hamas pa je po navedbah izraelskih medijev davi ocenila, da je v Gazi doslej umrlo približno 5.100 Palestincev, med njimi več kot 2.000 otrok. V terorističnih napadih Hamasa v Izraelu je bilo brutalno ubitih približno 1.400 ljudi; po navedbah izraelskih virov jih je 220 še vedno zajetih kot talcev.

Vojaško krilo Hamasa je včeraj na prostost izpustilo dve talki, 79-letno Nurit Cooper in 85-letno Yocheved Lifshitz, po lastnih navedbah pa so se za izpustitev obeh žensk odločili iz »nujnih humanitarnih razlogov«.