Papež Frančišek je danes dopoldne obiskal italijansko državno univerzo Roma Tre v Rimu. Univerza Roma Tre je najmlajša univerza v Rimu, ustanovljena je bila leta 1992. Ima okoli 40.000 vpisanih študentov in predstavlja tudi dejaven raziskovalni center mednarodnih razsežnosti. Svetega očeta so ob prihodu sprejeli rektor univerze, generalni direktor in prorektorica.

Papež je zbrane pozdravil na ploščadi pred vhodom, sledil je nagovor rektorja. Profesor Panizza je najprej izpostavil navdušenje ob papeževem obisku, nato pa se svetemu očetu zahvalil za njegovo družbeno, civilno in kulturno zavzetost, zlasti v odnosu do najšibkejših članov družbe. Univerze pa so po njegovih besedah dolžne prisluhniti vsem procesom spreminjanja v družbi.

Po rektorjevem pozdravnem nagovoru so papežu zastavili vprašanja štirje študenti. 25-letna Giulia je izpostavila problem nasilja in kako se mu zoperstaviti, 23-letni Niccolň je vprašal, kakšen pomen ima Rim za škofa, papeža, ki prihaja z drugega konca sveta, in kaj bi morala storiti univerza, da bi poudarila vlogo mesta, ki velja za communis patria, prav tako 23-letni Riccarda pa je zanimalo, na kakšen način se študenti lahko pripravijo, da bi postali delavci intelektualne dejavne ljubezni in da bi pripomogli h konstruktivni prenovi družbe. Kot zadnja je papeža Frančiška nagovorila 31-letna študentka Nour iz Sirije, od koder je zbežala pred enim letom. Skupaj z možem in otrokom je en mesec preživela v begunskem taborišču na Lesbosu, od koder je v Italijo prišla zahvaljujoč svetemu očetu. V italijansko družbo je bila vključena s pomočjo krščanske skupnosti. Njeno vprašanje je bilo, ali priseljenci, denimo iz Sirije ali Iraka, zares ogrožajo evropsko krščansko kulturo.

Papež je na vprašanja študentov kljub vnaprej pripravljenim odgovorom odgovarjal spontano. Glede prvega vprašanja o nasilju je dejal, da to izvira iz človekovega srca. Danes poznamo tudi nasilje v izražanju in govorjenju, naglica in hitrost življenja pa nas naredita nasilne tudi doma.
Papež je poudaril, da moramo znižati ton, manj govoriti in več poslušati. Pred razpravo je potreben pogovor, saj dialog zbliža osebe in njihova srca, z dialogom ustvarjamo prijateljstvo. Pomembna je tudi potrpežljivost dialoga, kajti kjer dialoga ni, se pojavi nasilje. Vojne se začnejo v srcu, kadar se nismo sposobni odpreti za drugega, ga spoštovati in se z njim pogovarjati. Univerza je po Frančiškovih besedah prostor, kjer se lahko vzpostavlja dialog.

V nadaljevanju je papež Frančišek govoril o edinosti v različnosti. Življenje je treba sprejeti z vsemi spremembami, ki jih prinaša neka doba. Vedno pa je treba iskati edinost, vendar ne uniformnosti. Edinost mora obstajati v različnosti, uniformnost pa pomeni uničenje edinosti, ker človeku odvzame možnost, da je drugačen.

Sveti oče se je ob koncu dotaknil še vprašanja strahu, ki je v Evropi navzoč pred prihajajočimi migranti. Kot je dejal, migracija ni nevarnost, ampak izziv za rast. Najboljša rešitev za ustavitev toka migrantov je po papeževih besedah končati ali preprečiti vojno in vzpostaviti mir ter preprečiti lakoto z vlaganjem v območja, da bi ljudje imeli delo in bi lahko preživeli. Migrante naj bi sprejeli kot brate in sestre, saj so ljudje kakor mi.

Ko je papež odgovoril na vprašanja, je sledila izmenjava daril in pozdrav predstavnikov profesorjev, študentov in osebja. Svetemu očetu so izročili simbole univerze, med drugim pečat in olivno olje, pridelano na zemljiščih, ki so bila odvzeta mafiji in sedaj nudijo delo tudi mladim.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV