Uničenje cerkve v Idriji
Uničenje cerkve v Idriji
Film o zavezniškem raketiranju (uničevanju) Idrije Jeklene ptice nad Idrijo bo na sporedu v četrtek, 26. aprila, na prvem programu Televizije Slovenija.
Rakete iz zavezniškega letala letijo na uničevanje Idrije
Zdaj stoji župnijska cerkev v Idriji izven mestnega središča. Več stoletij je stala – posvečena je bila zavetnici rudarjev sv. Barbari – v središču mesta. Zidati so jo začeli leta 1622, končali so jo z dogradnjo zvonika šele leta 1741, ta je bil visok kar 56 metrov. Imela je tri baročne oltarje, oltarno sliko zavetnice je leta 1829 naslikal Matej Langus. Slike za procesijo in križev pot je izdelal slikar Jurij Tavčar. Slikarja Ivan Štrukelj in Pavel Šubic sta poslikala prezbiterij in ladjo. Cerkev je imela bogato izoblikovane orgle z devetnajstimi registri.
Uničevanje t. i. zaveznikov
Mesto je živelo svoje značilno življenje. Dokler niso nadenj priletela »zavezniška« letala. Tako imenovane koordinate za kraj raketiranja so »zaveznikom« dajali seveda komunisti. Kar desetkrat so letala priletela nad Idrijo in jo uničevala. Uničila so rudniške naprave, del gradu Gewerkenegg, cerkev so uničujoče raketirali dvakrat, uničili so osemnajst stanovanjskih objektov. Ubitih je bilo več ljudi. Uničena je bila duša Idrije.
Ker je deželi s koncem vojne zavladal komunistični režim in je lahko Cerkev le životarila pod njegovim škornjem, ljudje močno poškodovane cerkve niso smeli obnavljati. Celo material za obnovo naj bi že zbrali.
Potem pa je »nekdo« (takratne krajevne oblasti z imeni in priimki) rekel »ne«. Leta 1951 so jo po ukazu porušili. Trg se je z odstranitvijo cerkve precej razširil na velikost 60 x 100 metrov in tam je bilo dolgo le parkirišče za socialistične avtomobile.
Raketiranje gradu Gewerkenegg
Petnajst let kasneje so pozidali novo cerkev na prostoru starega pokopališča. Pokopališko cerkev sv. Križa so razen zvonika porušili in na njenem mestu je bila po načrtih arhitektov Antona Bitenca in Jožefa Kregarja zgrajena današnja župnijska cerkev.
Zaviti v »tančico skrivnosti«?
Zdaj so o raketiranju Idrije posneli film in ga pospremili z nekaj stavki. Med drugim beremo, da je bilo v zadnjih mesecih druge svetovne vojne na Idrijo izvršenih več letalskih napadov, porušen je bil dobršen del mesta, napadi pa so »terjali tudi nekaj žrtev«. Kar pomeni, če prevedemo to nemogočo latovščino, da so tisti, ki so prileteli nad Idrijo in jo obstreljevali z raketami in bombami, umorili vrsto ljudi. In naprej: »Več deset let so ostali ti dogodki nepojasnjeni in zaviti v tančico skrivnosti: kdo natančno in čemu je napadal Idrijo?« Seveda, ne komunisti ne njihovi dediči niso (bili) zainteresirani, da bi vedeli resnico o tem.
Film Jeklene ptice nad Idrijo
Zdaj »nerazumljive dogodke razkriva« dokumentarni film Jeklene ptice nad Idrijo, ki ga bodo na Televiziji Slovenija na prvem programu predvajali v četrtek, 26. aprila, ob 21.05. Scenarij je napisala Monika Rijavec, režija Dušan Moravec.
Idrijska cerkev sv. Barbare leta 1935
Spomladi leta 1945, na pragu konca druge svetovne vojne, so nad Idrijo večkrat priletela zavezniška letala in raketirala mesto. V osmih zračnih napadih je bilo ubitih dvanajst do petnajst civilistov, v mestu in na rudniških objektih pa je bila povzročena velika škoda. Ob pomanjkanju resnih zgodovinskih študij so se do takrat med ljudmi širile le domneve in polresnice, ki so zgolj poglabljale nezaupanje do vseh, ki so bili v dejanja vpleteni.
Po sledi fotografije
Slavko Moravec, lastnik Vojnega muzeja Idrija, je pred šestimi leti v roke dobil fotografijo, na kateri je posneta akcija »napad na idrijski grad«. Ta fotografija je bila povod, da se je poglobil v preiskovanje in v kratkem času prišel do »osupljivih rezultatov« in jasnih zgodovinskih dejstev, ki so do takrat še nerazjasnjeno dogajanje v celotni razgrnila.
Uničevanje cerkve
Od Imperial War Museuma iz Londona je pridobil izvirne filmske posnetke napadov, ki so jih posnele kamere, pritrjene v kljunu letal, ter popolno vojaško dokumentacijo o načrtovanju in izvedbi raketnih napadov zavezniških letal, ki so dodobra uničili Idrijo in terjali tudi nekaj civilnih žrtev. Pridobljeni posnetki in dokumenti pričajo, da so bile v napade po Balkanu vključene zavezniške vojaške letalske sile: 16. in 19. eskadrilja SAAF – Južnoafriške letalske sile, ki so imele svoje baze v južni Italiji.
Uničena cerkev
Pričevanja in pojasnila strokovnjakov
Idrijčani se napadov spominjajo. Dokumentarec nam predstavi tudi njihove osebne zgodbe ter pripovedovanja strokovnjakov s področja letalstva, vojaške oborožitve in zgodovine, med njimi so že omenjeni Slavko Moravec, Edvard Brus, bivši vojaški padalec, Demetrij Kavčič in Tomaž Štravs, ki so Moravcu pomagali preiskovati to temo, Tinus Le Roux, poznavalec zgodovine SAAF-a, ki je za dokumentarec intervjuval Briana Hickeya, edinega še živečega navigatorja, sodelujočega v napadih na Idrijo, Darko Viler, zgodovinar in kustos v Mestnem muzeju Idrija, in Damijan Guštin, direktor Inštituta za novejšo zgodovino.
Razdejan grad
O posebnostih letenja je spregovoril Vojko Gantar, upokojeni podpolkovnik vojnega letalstva, o njihovi oborožitvi pa Bojan Kopač iz Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Odpiranje Pandorine skrinjice
»Ugotovila sem, da sem odprla Pandorino skrinjico, saj so se že med snemanjem začela odpirati različna vprašanja, pojavljala so se nova odkritja, oglašalo se je vedno več ljudi, ki so se še česa spomnili, pojavljala so se nova imena. Ugotovila sem, da je to praktično zgodba brez konca, saj je SAAF takrat vršil napade po vsem Balkanu.
Razdejano mesto
Zdaj, po objavi, da je Televizija Slovenija posnela dokumentarni film, so se sprožila nadaljnja poizvedovanja. Tudi ljudje iz Hrvaške so v stiku z mano, želijo, da se tudi tam raziščejo stvari, prikažejo določene zgodbe, tudi bolj tragične, želijo si ogledati film, deliti spoznanja, dokumente ...« tematiko dokumentarnega filma in njegov nastanek pojasnjuje scenaristka Monika Rijavec.
Ruševine idrijske cerkve po vojni
Partizansko uničenje Grgarja
Na Primorskem so »zavezniška« letala uničila tudi cerkev v Grgarju, 14. marca 1945 prvič, potem pa še večkrat. Ubitih je bilo šest otrok in dva odrasla.
Domačinka Karolina Doljak je 14. marca 1945 zapisala v dnevnik: »Po bombandiranju. Prizor. Moški s krvavečim otrokom v naročju, ki je kmalu nato izdihnil. Moški ranjen v zapestje se prestapa kot zmešan. Ubili so mater in pet otrok. Cerkev porušena. Nekaj hiš porušenih. Ubita dva nemška vojaka.«
Naslednji dan so propartizanska letala spet priletela in cerkev je bila uničena.
25 hiš je bilo povsem uničenih, 72 pa poškodovanih.
