Smrtnost otrok, mlajših od pet let, se je od leta 1990 več kot prepolovila, kažejo podatki Združenih narodov. Kljub izjemnemu napredku pa cilj, zapisan v razvojnih ciljih tisočletja, v skladu s katerim naj bi se smrtnost otrok do leta 2015 znižala za dve tretjini, na globalni ravni ni bil dosežen. Na svetu vsak dan še vedno umre približno 16.000 otrok.

Skupno je bilo od leta 2000 rešenih 48 milijonov življenj otrok, mlajših od pet let, so sporočili z Unicefa Slovenija. Do leta 2030 bi lahko rešili dodatnih 38 milijonov otroških življenj, če se bo napredek na področju zniževanja smrtnosti otrok nadaljeval v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki jih bodo svetovni voditelji potrdili konec septembra.

Razvojni cilji tisočletja so bili oblikovani v letu 2000 in se letos iztekajo. Letos bodo svetovni voditelji potrjevali cilje trajnostnega razvoja.

Smrtnost med otroki, starimi manj kot pet let, je tako padla z 91 primerov smrti na 1.000 rojstev v letu 1990 na 43 primerov smrti na 1.000 rojstev v letošnjem letu, kaže poročilo, objavljeno v medicinski reviji The Lancet.

To pomeni, da se je število smrti med novorojenčki, otroki in malčki zmanjšalo z 12,7 milijona v letu 1990 na 5,9 milijona v letošnjem letu.

Namestnica izvršnega direktorja Unicefa Geeta Rao Gupta je dejala, da »še vedno veliko preveč otrok umira zaradi razlogov, ki jih je mogoče preprečiti« in dodala, naj »bi nas prav to vzpodbudilo, da podvojimo prizadevanja in storimo, kar je potrebno«.

Nov cilj je tako 25 ali manj primerov smrti otrok na 1.000 rojstev do leta 2030.

Skoraj polovica smrti otrok, mlajših od pet let, je danes še vedno povezana s podhranjenostjo. Med vodilnimi vzroki za smrt so tudi zapleti pri porodu ali prezgodnje rojstvo, pljučnica, z diarejo povezane bolezni, sepsa in malarija.

Najrevnejši svetovni območji sta zahodna in centralna Afrika, ki beležita tudi najvišji delež smrti otrok, starih manj kot pet let.

K zmanjšanju smrtnosti otrok so po navedbah Unicefa Slovenije prispevale enostavne in učinkovite rešitve, kot so ustrezna oskrba v času nosečnosti, med porodom in po porodu, spodbujanje dojenja ter cepljenje proti nevarnim boleznim.

Prav tako je k uspehu pripomoglo razdeljevanje z insekticidi prepojenih mrež za zaščito pred malarijo, izboljšanje dostopa do pitne vode in sanitarij, oralna rehidracijska sol za zdravljenje diareje, antibiotiki za zdravljenje pljučnice, mikrohranila ter terapevtska hrana za pomoč podhranjenim.

Foto: arhiv Družine (T.S.)