Unescova opazovalnica za umorjene časnikarje kaže, da je bilo leta 2021 po svetu umorjenih petinpetdeset medijskih delavcev. Dve tretjini smrti beležijo v državah, kjer ne divjajo oboroženi spori, kar pomeni, da so časnikarji nenehno ogroženi pri svojem vsakdanjem delu, ko poročajo o nepravilnostih in razkrivajo različne nezakonite dejavnosti. Položaj je trenutno ravno nasproten tistemu izpred nekaj let, recimo 2013, ko so dve tretjini smrti med časnikarji beležili v državah z oboroženimi spori.

Zagotoviti moramo, da bodo tisti, ki si neutrudno prizadevajo za razkrivanje resnice, to lahko počeli brez strahu za svoje življenje. (Audrey Azoulay)

Večina smrti se je lani zgodila na dveh območjih – azijsko-pacifiškem s 23 uboji ter v Latinski Ameriki in na Karibih s 14. Kot je pojasnila direktorica Unesca Audrey Azoulay, je leta 2021 »dosti preveč časnikarjev znova plačalo najvišjo ceno za razkrivanje resnice. Trenutno svet bolj kot kdaj koli potrebuje neodvisne informacije, ki temeljijo na dejstvih. Zato moramo zagotoviti, da bodo tisti, ki si neutrudno prizadevajo za ta cilj, to lahko počeli brez strahu za svoje življenje.«

Množična nekaznovanost

Četudi je število umorov časnikarjev najnižje v zadnjih več kot desetih letih, pa je nekaznovanost za te zločine še vedno močno in osupljivo razširjena. Po podatkih Unesca je skoraj 87 odstotkov vseh ubojev časnikrajev od leta 2006 še vedno nerazrešenih.

Po podatkih Unesca je skoraj 87 odstotkov vseh ubojev časnikrajev od leta 2006 še vedno nerazrešenih.

Časnikarji po vsem svetu ostajajo izpostavljeni visoki stopnji zapornih kazni, telesnih napadov, ustrahovanj in nadlegovanja, tudi med poročanji o protestih. Predvsem časnikarke so deležne osupljivo visoke stopnje spletnega nadlegovanja. Poročilo Unesca iz lanskega aprila kaže, da so skoraj tri četrtine izprašanih časnikark že izkusile spletno nasilje, povezano s svojim delom.

UNESCO obsoja uboj mjanmarskega časnikarja

V kontekstu poročila je Azoulayeva odločno obsodila uboj časnikarja, ki so ga prejšnji mesec umorili v Mjanmarju. Vojaško hunto v državi je spodbudila, naj omenjeni primer temeljito razišče.

Po podatkih Unesca je bil časnikar Sai Win Aung, znan tudi po imenu A Sai K, umorjen 25. decembra v Lay Kay Kawu, mestu v bližini meje s Tajsko. Poročal je o stiski beguncev v upravni enoti Kajin na jugovzhodu Mjanmarja, ko je bil ustreljen v topniškem napadu mjanmarskih oboroženih sil.

Umorjeni mjanmarski časnikar je poročal o stiski beguncev v upravni enoti Kajin na jugovzhodu države.

»Obsojam uboj Sai Win Aunga. Medijski delavci, kot je bil Sai Win Aung, tvegajo svoje življenje, da javnost obveščajo o dogajanju v domovini in po svetu. Njihovo delo si zasluži priznanje, njihovo varnost pa je treba zagotoviti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, ki prepoveduje napade na civiliste,« je v izjavi za javnost v teh dneh povedala Azoulayeva.

Zaščita poročevalcev

Sai Win Aung je po podatkih Unesca že drugi časnikar, ki so ga decembra lani umorili v Mjanmarju. Unesco si v podpori svobode tiska prizadeva za zagotavljanje svobode izražanja in varnost časnikarjev po vsem svetu ter se odločno bori proti nekaznovanju tistih, ki napadajo medijske delavce.

Združeni narodi po vojaškem udaru 1. februarja lani še naprej nadzirajo razmere v Mjanmarju, saj je ta sprožil številne proteste in nemire med tamkajšnjim prebivalstvom.

Unesco si v podpori svobode tiska prizadeva za zagotavljanje svobode izražanja in varnost časnikarjev po vsem svetu.

Unesco usklajuje Akcijski načrt za varnost časnikarjev in vprašanje nekaznovanosti, ki bo v letošnjem letu obhajal deseto obletnico delovanja. Organizacija sistematično obsoja vsak uboj časnikarjev in poziva pristojne, naj opravijo temeljito preiskavo vsakega primera, skrbi za urjenje časnikarjev in sodnega osebja, sodeluje z vladami pri razvoju podporne politike in zakonodaje ter po vsem svetu ozavešča o tem vprašanju z različnimi dogodki, kot je recimo svetovni dan svobode medijev, ki ga vsako leto obhajamo 3. maja.