Umrla je dolgoletna papeževa zaupnica Wanda Poltawska
Umrla je dolgoletna papeževa zaupnica Wanda Poltawska
Vest o smrti Poltawske je po navedbah poljskih medijev sporočila krakovska nadškofija. Karol Wojtyla in Poltawska sta drug drugega imenovala »sestra« in »brat«. Njuno dopisovanje, ki je trajalo vse do smrti Janeza Pavla II. leta 2005, je bilo vključeno tudi v beatifikacijski proces poljskega papeža. Ob njegovi smrti je bila Poltawska ena redkih zaupnih prijateljic, ki ga smela obiskati na smrtni postelji. 2. novembra bi dopolnila 102 leti.
Wanda Poltawska je na Papeški teološki akademiji v Krakovu, zdaj Papeški univerzi Janeza Pavla II., 33 let vodila Inštitut za teologijo družine.
Poltawska je leta 1967 na Papeški teološki akademiji v Krakovu, zdaj Papeški univerzi Janeza Pavla II., ustanovila Inštitut za teologijo družine. Inštitut je vodila 33 let.
Ko je Poltawska leta 1962 zbolela za rakom na debelem črevesu, se je Karol Wojtyla, takrat pomožni škof v Krakovu, iz Rima prek posebnega odposlanca pisno obrnil na italijanskega kapucina p. Pia in ga prosil, naj izrecno moli za njegovo prijateljico. Ta je ozdravela še pred operacijo; medicinskega pojasnila za njeno ozdravljenje ni bilo nikoli mogoče podati.
Preživela je koncentracijsko taborišče
Poltawska je do vdora nemških sil leta 1939 obiskovala šolo v svojem rojstnem kraju Lublinu. Po zasedbi Poljske je kot članica skavtske skupine organizirala prepovedane dejavnosti, usmerjene proti Nemcem. Leta 1941 jo je prijel gestapo in jo za šest mesecev zaprl v ječo. Nato so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer je morala opravljati težko prisilno delo. Obenem so na njej in na številnih drugih taboriščnicah izvajali medicinske poskuse.
Poltawska je bila poročena s krakovskim filozofom Andrzejem Poltawskim, v zakonu so se jima rodile štiri hčere.
V začetku leta 1945 je do žensk prišla novica, da bodo vse ustreljene, vendar se je Poltawska skupaj z drugimi uspela skriti. Z lažnimi zaporniškimi številkami je s transportom zapornikov prispela v taborišče Neustadt-Glewe v Mecklenburgu, ki je bilo osvobojeno maja 1945. Poltawska se je vrnila na Poljsko.
Od leta 1947 je bila Poltawska poročena s krakovskim filozofom Andrzejem Poltawskim, ki je umrl oktobra 2020, v zakonu so se jima rodile štiri hčere. Od leta 1951 je v Krakovu študirala medicino in psihologijo in leta 1964 pridobila doktorski naziv iz psihiatrije. Vse svoje delovno obdobje je bila dejavna v katoliških organizacijah na Poljskem, predvsem na področju pastoralne medicine. Leta 2008 ji je katoliška univerza v Lublinu podelila častni doktorat. Leta 2016 je Poltawska prejela najvišje poljsko državno odlikovanje, red belega orla.