Foto: Janez Platiše/PZS

Na Planinski zvezi Slovenije (PZS), pri kateri je med letoma 1979 in 2013 vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva, med letoma 1998 in 2011 pa je bil podpredsednik PZS, so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl velikan slovenskega alpinizma Tone Škarja. Bil je alpinist (od leta 1956), gorski vodnik, gorski reševalec, pisatelj, fotograf, organizator in vodja odprav, opravil je več kot 1000 alpinističnih vzponov, od tega prek 30 prvenstvenih. Kot član odprave Everest 1979 je prejel najvišje državno priznanje za šport, Bloudkovo nagrado. Bil je tudi pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja, je zapisala STA.

Objavljal je v Planinskem vestniku in drugih revijah in časopisih, bil je soavtor učbenika Hoja in plezanje v gorah (1984), avtor knjig Stene mojega življenja (1975) in Julang Kang (1987) ter soavtor knjig Kangbačen (1976), Na vrh sveta (1979), Everest (1981) in Na vrhovih sveta (1992). PZS mu je leta 2014 podelila nagrado za življenjsko delo v alpinizmu, leta 2011 si je prislužil tudi Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu, leta 2002 pa častni znak svobode Republike Slovenije.

Pred leti je v pogovoru za Turo 13, glasilo Planinskega društva Vipava, spregovoril tudi o religioznem vidiku zahajanja v gore: »Gore so zaradi svoje sile, ker vas izpostavijo in so povsem neobčutljive do tega, kaj se z vami dogaja, dober prostor za premisleke, za meditacijo, za stik z višjo sfero. Spomnim se, da so v 60. letih kar nekaj planinskih društev vodili duhovniki. Cerkev je stara ustanova, obenem pa je manj vezana na trenutne osebne koristi, zato lahko bolj dolgoročno misli in deluje. Mislim, da je prej kot država ugotovila, da je dobro ljudi voditi v hribe.«