Mojmir Sepe je bil oče slovenske popevke in šansona. FOTO: Festival Ljubljana



Med iskrenimi ljudmi, Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Moje orglice, Ribič, ribič me je ujel, Pridi, dala ti bom cvet, Ljubi, ljubi, ljubi, Uspavanka za mrtve vagabunde, Glažek vinčka, Malokdaj se srečava, Pismo za Mary Brown, Nasloni se name …

To je bogata, neizbrisna in neminljiva dediščina legendarnega slovenskega skladatelja in dirigenta, pa tudi aranžerja in pianista Mojmirja Sepeta, ki je v starosti 90 let umrl na sveti večer. Bil je oče slovenske popevke (in šansona) in avtor nepozabnih melodij, s katerimi so njegova žena Majda Sepe, pa tudi Marjana Deržaj, Lado Leskovar, Elda Viler, Berta Ambrož, Eva Sršen, Janko Ropret in mnogi drugi krojili vrhove glasbenih lestvic.



Podpisal se je pod okrog 1000 pesmi, dve od njih sta zastopali Jugoslavijo na izboru za pesem evrovizije: Brez besed v izvedbi Berte Ambrož leta 1966 v Luksemburgu in Pridi, dala ti bom cvet v izvedbi Eve Sršen štiri leta pozneje na Nizozemskem. Aranžma pa je bil njegovo delo še pri dveh slovenskih evrovizijskih popevkah: Zbudi se Tanje Ribič (1997) in Naj bogovi slišijo Vilija Resnika (1998).

Društvo slovenskih skladateljev mu je leta 2010 podelilo Kozinovo nagrado za zaokrožen opus, prejel je tudi Ježkovo nagrado za opus šansonov, nagrado mesta Ljubljana in viktorja za življenjsko delo.