Sodeloval je pri snovanju Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in bil v začetku 90. let eden vidnejših predstavnikov te politične stranke. Aprila 1990 je bil izvoljen v Skupščino SRS in bil tudi član ustavne komisije, prav tako je postal profesionalni predsednik enega od treh skupščinskih zborov, Zbora občin (do konstituiranja prvega sklica Državnega zbora).

Glavni Kučanov izzivalec na volitvah 1992

Bil je eden od osmih kandidatov na prvih predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji 6. decembra 1992. Kot kandidat SKD je prepričal 262.847 volivk in volivcev in z 21,16 % glasov zasedel drugo mesto, ni pa mogel preprečiti zmage Milana Kučana že v prvem krogu (63,90 %). Značilnost teh volitev je bila, da pomladne stranke niso znale najti skupnega protikandidata Kučanu.

Dvakratni minister v Drnovškovih vladah

Dvakrat je bil minister v vladah dr. Janeza Drnovška. V začetku leta 1993 je postal minister za notranje zadeve in bil na tej funkciji v času afere Depala vas, ko se ni distanciral od nomenklature, ki je »žagala« tedanjega obrambnega ministra Janeza Janšo. Bizjak je s položaja ministra odstopil leta 1994 po aferi »Celovški rop«, v katero so bili vpleteni pripadniki Specialne policijske enote.

Minister tudi še pod Ropom

Nato je po prelomu tisočletja v novi Drnovškovi vladi 30. novembra 2000 prevzel stolček ministra za pravosodje, na katerem se je obdržal tudi potem, ko je sredi mandata na čelo vlade stopil Anton Rop. Ko je aprila 2004 koalicija razpadla, je tudi Bizjak odstopil z ministrskega položaja.

Prvi varuh človekovih pravic

Vmes je bil leta 1994 imenovan za prvega slovenskega varuha človekovih pravic, tedaj je tudi zamrznil strankarsko knjižico. Leta 2000 je še enkrat, toda tokrat neuspešno, saj v parlamentu ni dobil potrebne dvotretjinske večine, kandidiral za ombudsmana. Tedaj se je ponovno strankarsko angažiral in bil do leta 2003 podpredsednik združene SLS+SKD.

»Tu smo, da rešujemo probleme ljudi«

Poslanstvo inštitucije Varuha človekovih pravic je pred desetletjem sam opisal z besedami: »Prvič, tu smo, da rešujemo probleme ljudi. Problem ni motnja v našem delu, problemi so naše delo. Drugič, za vsakogar, ki se obrne na nas, je treba storiti, kar največ moremo. Tretjič, biti moramo boljši od tistih, ki jih kritiziramo.«

Med vodilnimi ombudsmani tudi na mednarodni ravni

Leta 2005 je kariero nadaljeval na sedežu Sveta EU v Bruslju in bil do leta 2011 generalni direktor direktorata za pravosodje in notranje zadeve, po vrnitvi v domovino pa se je upokojil. Že pred prelomom tisočletja (1996–2000) je bil tudi član vodstva evropskega in mednarodnega združenja varuhov človekovih pravic, sicer pa je tudi predaval doma in v tujini in pisal strokovne članke.

Odvzel (srbsko) besedo Aksentijeviću

Že v začetku devetdesetih je pozornost javnosti kot predsedujoči enega od skupščinskih zborov, ko je vzel besedo delegatu JLA Milanu Aksentijeviću, ki je na zasedanju govoril srbsko. Bizjak je že leta 1994 prejel plaketo Ministrstva za notranje zadeve, leta 2011 špansko državno odlikovanje častni križ red sv. Raimunda iz Penaforta, leta 2012 pa madžarski red za zasluge – častniški križ.

Zmeren in umirjen politik

Veljal je za zmernega, preudarnega in umirjenega politika, ki so ga spoštovali tudi na drugem ideološkem bregu, a si je hkrati nakopal tudi nestrinjanje dela politične desnice, ker se ni distanciral od nomenklature v rušenju obrambnega ministra Janše ob aferi Depala vas.

Tudi magistriral na temo ombudsmana

Sicer pa je maturiral na Gimnaziji Kranj, diplomiral iz matematike na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, magistriral pa leta 2000 na FDV z nalogo »Ombudsman: koncept in vpliv na delovanje države«. Pred dejavnim vstopom v politiko je bil nazadnje v letih 1989 in 1990 vodja oddelka za informatiko podjetja Korona Engineering.

Svetina: Poskrbel je za popravo na tisoče krivic

Zdajšnji varuh človekovih pravic Peter Svetina je o pokojnem predhodniku zapisal: »Ivan Bizjak si je neutrudno prizadeval za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin slehernika. Njegova zapuščina je neprecenljiva, s svojim angažmajem in neutrudnim delom sodelavk in sodelavcev je namreč poskrbel za popravo na tisoče krivic. /…/

Pridobitev zaupanja ljudi, krepitev prepoznavnosti in ugleda inštitucije

S svojim pristopom je pokojni Ivan Bizjak pri delu inštitucije uveljavil celovit človeški pristop – ne le strogo pravnega ali zgolj analitičnega, še najmanj pa matematičnega, pa čeprav je bil po osnovni izobrazbi diplomirani matematik. Prizadeval si je predvsem za pridobitev zaupanja ljudi, krepitev prepoznavnosti in ugleda inštitucije.«