Pri Mladinski knjigi je v 38 letih pustil neizbrisen pečat. FOTO: osebni arhiv



K večnemu Očetu je odšel slovenski založnik Milan Matos (1945 – 2020), nekdanji dolgoletni direktor Mladinske knjige in ustanovitelj Sveta knjige. Pod njegovim dolgoletnim vodenjem so pri Mladinski knjigi izšle številne knjižne uspešnice, med njimi denimo Slovenski veliki leksikon in Enciklopedija Slovenije.

Njegova pot z založbo se je tkala kar 38 let. Tik pred prelomom tisočletja, leta 1999, je »za zasluge pri razvoju slovenskega založništva ob 25-letnici delovanja knjižnega kluba Svet knjige«, ki je v slovenske domove prinesel več kot 20 milijonov knjig, prejel častni znak svobode Republike Slovenije.

Prav tako so mu leta 2004 podelili najvišje strokovno priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva, desetletje pozneje pa še priznanje Združenja Manager za življenjsko delo na področju menedžmenta.


Lani je izšla njegova knjiga Hiša velikih idej. FOTO: osebni arhiv


Udejstvoval se je tudi politično. V obdobju slovenske pomladi je bil med predsednik SDZ Ljubljana Moste-Polje in Demosov svetnik v mestnem svetu, nato pa po krajšem zatišju postal aktivni član stranke NSi. V njej je bil med drugim ustanovitelj Gospodarskega kluba in predsednik strankinega nadzornega odbora.

»Vse se hitro spreminja; ko je dobro, ko imaš projekte, moraš misliti naprej; minili bodo, ideja, naboj se bo iztrošil, ne bo več zanimiv za trg. Druge ideje, nove ponudbe, drugačen pristop bodo vlekli posel naprej v jutrišnji dan,« je del svoje poslovne filozofije Matos opisal v lani izdani knjigi Hiša velikih idej.

Naj mu bo Bog bogat plačnik in pravičen sodnik!
_ _ _

Maja letos je za Družino odgovarjal na vprašanje, kakšne pomanjkljivosti družbenoekonomskega sistema so se pokazale ob ukrepih za zajezitev pandemije: »Vsak sistem ima pomanjkljivosti. V zadnjih 75 letih se je uveljavil obstoječi, bolj ali manj socialno tržni sistem, ki se je izkazal za najbolj učinkovitega. Milijarde ljudi je spravil iz revščine, omogočil rast življenjskega standarda. A ne moremo kar naprej producirati več in več, že okolje tega ne dopušča. Vprašanje je tudi smiselnost neomejenega potrošništva. A vsako krčenje proizvodnje, storitev pomeni rast brezposelnosti. Ujeti smo v zanko. To vidimo ob ustavitvi družbe: imamo več časa za zasebno, čistejši zrak, a nimamo služb, prihodkov.«
_ _ _