Na predvečer obletnice smrti Staneta Kregarja je po razstavi vodil kustos Andrej Doblehar. FOTO: Ksenja Hočevar

Prvega avgusta 1973 je v 68. letu starosti umrl duhovnik in slikar Stane Kregar, eden osrednjih slikarjev 20. stoletja. Že za čas svojega življenja je bil spoštovan in cenjen, kar potrjuje tudi to, da so o smrti velikega Slovenca takrat poročali tako rekoč vsi časopisi; v osmrtnicah in nekrologih so se ga tako strokovnjaki iz likovnih inštitucij kot cerkveni dostojanstveniki spominjali kot umetnika in duhovnika, ki je pionirsko zaznamoval posvetno in sakralno zgodovino likovne umetnosti na Slovenskem. »Umrl je velik umetnik,« je bila vezna nit vseh zapisov in nagovorov.

Razstava z redko videnimi deli popelje po vseh obdobjih Kregarjevega ustvarjanja. FOTO: Ksenja Hočevar

Vodstvo po razstavi – nekateri so Kregarja osebno poznali

Tudi o ozračju ob smrti Staneta Kregarja, kot ga razberemo iz tedanjega časopisja, je na predvečer obletnice, 31. julija, v galeriji Družina govoril Andrej Doblehar, ki je konec junija v galeriji postavil pregledno razstavo Neznani Kregar. Več deset ljubiteljev umetnosti – kar nekaj med njimi je Kregarja poznalo osebno, kot duhovnika ali kot umetnika – je Doblehar popeljal po razstavi, ki z redko videnimi deli popelje po vseh obdobjih Kregarjevega ustvarjanja. »Mnogi pomislijo, da je v galeriji Družina razstava Kregarjevih sakralnih del, v resnici pa smo izbrali dela, ki govorijo o njegovem ustvarjanju v štirih različnih obdobjih: čas med dvema vojnama, ko je ustvarjal v nadrealističnem slogu, zatem barvni realizem, v 50. letih je prestopil k abstrakciji in se na koncu usmeril v angažirano novo figuraliko,« je dejal Doblehar in slikarja umestil v zgodovino slovenske umetnosti v primerjavi z drugimi slovenskimi modernisti: »Kregar nikoli ni posegel v razklano ekspresivnost Marija Preglja, introvertirano samoto Gabrijela Stupice, razčlovečene vojne podobe Zorana Mušiča ali arhetipsko fantastiko Franceta Miheliča … Kregarjev svet je vsebinsko in likovno drugačen, k čemur so gotovo prispevale tudi njegove plemenito umirjene značajske poteze in dejstvo, da je med drugo svetovno vojno deloval kot gimnazijski profesor. Odlika Kregarjevega slikarstva je v lepoti in harmoniji, liričen značaj njegovih platen so prepoznali kot tipično slovenski, vseskozi pa je bil izjemen kolorist, kar je njegova osrednja likovna karakteristika.«

Udeleženci vodenja po razstavi del Staneta Kregarja. FOTO: Ksenja Hočevar

Razstava bo na ogled do konca avgusta

Večina slik na razstavi v galeriji Družina še nikoli ni bila predstavljena javnosti, posodili so jih zasebniki ali inštuitucije, ki hranijo Kregarjeva dela – med drugim sta dve sliki iz pisarn nadškofa Zoreta in škofa Jamnika, je zaupal Doblehar. Umetnika predstavljata tudi dva avtoportreta, ki ohranjata slikarjev pogled na lastno zunanjo in notranjo podobo. Razstava v galeriji Družina, pripravljena prav ob današnji obletnici, bo na ogled do konca avgusta. Razstavo spremlja tudi katalog.

Razstava v galeriji Družina, pripravljena prav ob današnji obletnici, bo na ogled do konca avgusta. FOTO: Ksenja Hočevar

Pokopan je v družinskem grobu na pokopališču v Šentvidu

Stane Kregar se je rodil leta 1905 v Zapužah pri Dravljah. V letih 1917–1925 se je šolal na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in po maturi študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1929, nato pa je v letih 1930–1935 študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Pragi. Po koncu študija se je vrnil v Ljubljano in poučeval risanje na Škofijski klasični gimnaziji do nemške zasedbe leta 1941 oziroma v Baragovem semenišču za Bežigradom do konca druge svetovne vojne leta 1945. Po vojni je opustil pedagoški poklic in je do smrti ustvarjal kot svobodni umetnik. Umrl je 1. avgusta 1973 v Ljubljani, pokopali pa so ga v družinski grob v Šentvidu nad Ljubljano.

Več fotografij Ksenje Hočevar s sinočnjega vodenja po razstavi pa v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo za povečavo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).

1/11