Medijskega podjetnika so v bolnišnico sprejeli minuli petek, ko se mu je poslabšalo zdravstveno stanje zaradi kronične levkemije. Kot v zapisu avstrijskega Kathpressa spominja njihov rimski dopisnik Ludwig Ring-Eifel, je Berlusconi tri desetletja sooblikoval italijansko politiko in še v razmeroma visoki starosti slavil številne politične zmage. V Milanu rojeni podjetnik je postal milijarder, njegovo razvpito zasebno življenje se je pogosto znašlo na naslovnicah časopisov, sam pa se je moral pogosto prikazati pred sodiščem. V Cerkvi je veljal za političnega zaveznika.

Kot podjetnik in politik je Berlusconi prejel deset odlikovanj: zadnjega mu je 11. julija 2006 podelil papež Benedikt XVI. (2005-2013).

Kot podjetnik in politik je Berlusconi prejel deset odlikovanj: zadnjega mu je 11. julija 2006 podelil papež Benedikt XVI. (2005-2013). Poleg drugih italijanskih politikov mu je bil podeljen »veliki križ« Svetega sedeža. Istega leta mu je uspelo dokončati celoten petletni zakonodajni mandat, kar pred njim ni uspelo nobenemu predsedniku vlade v Italiji po drugi svetovni vojni. Naslednje volitve je izgubil. Leta 2013 je še zadnjič prišel na oblast kot predsednik vlade - in zdržal tri leta, spominjajo pri Kathpressu.

Tiho, toda učinkovito zavezništvo s Katoliško cerkvijo

Eden od razlogov za njegov politični uspeh je bila kronična neenotnost italijanske levice na eni strani in njegov »dar« za sklepanje neobičajnih desnosredinskih zavezništev na drugi. Drugi vzrok Berlusconijevega uspeha je bilo njegovo tiho, toda učinkovito zavezništvo z vplivno Katoliško cerkvijo, piše poznavalec italijanskih razmer Ring-Eifel.

Od leta 1945 so škofje sprva podpirali (izključno katoliško) stranko italijanskih krščanskih demokratov, ki je bila desetletja določena kot vladajoča stranka. Ker pa se je »Democrazia Cristiana« v začetku devetdesetih let razcepila na več kril in nato razpadla, je Cerkev potrebovala novega zaveznika. Strateško misleči rimski kardinal Camillo Ruini, ki je v letih med 1991 in 2007 vodil Italijansko škofovsko konferenco, ga je leta 1994 našel v političnem povzpetniku Berlusconiju.

Seveda drži, da Berlusconi od prve ločitve in nove, zgolj civilne poroke z igralko Veronico Lario ni bil ravno vzoren katoličan. Ostro nasprotje z dejavnim katoličanom Giuliem Andreottijem, krščanskodemokratskim predsednikom vlade, bi bilo težko večje. Toda Berlusconi je takoj po svojem prvem volilnem uspehu maja 1994 poiskal stik s Cerkvijo. Novoizvoljeni predsednik vlade je papeža Janeza Pavla II. (1978-2005), ki je takrat ležal na kliniki Gemelli, obiskal ob bolniški postelji in se z njim pogovarjal skoraj eno uro.

Silvio Berlusconi ob srečanju s papežem Janezom Pavlom II. FOTO: Vatican Media

»Politična trgovina«

Na političnem področju se je zavzemal za zaščito družbenih meril, ki so bila blizu tudi Cerkvi. Na področju socialne politike je uvedel minimalno pokojnino in tako milijonom neprijavljenih delavcev, ki so na starost živeli v dramatični revščini, zagotovil dostojen minimalni dohodek.

Na področju družinske in socialne politike so bile velike bitke glede nekaznovanega splava in zakona o razvezi zakonske zveze že davno rešene. V Berlusconijevem obdobju so bila v igri vprašanja, kot so nadomestno materinstvo in dejavna evtanazija, pa tudi istospolne poroke. Na teh političnih področjih je Berlusconi v Italiji in Evropski uniji določil smer, s katero je Cerkev lahko živela: uvajanje registriranih partnerskih zvez da, ne pa tudi »zakonske zveze za vse«; umetna oploditev le znotraj obstoječe zakonske zveze; evtanazija zgolj pasivna.

Neizrečeno zavezništvo med Berlusconijem in kardinalom Ruinijem je prispevalo k temu, da je Italija na področju družinske politike in bioetike še vedno ena konservativnejših držav Evropske unije.

V zameno so se italijanski škofje vzdržali glasnih komentarjev ob Berlusconijevih erotičnih zdrsev ali njegovih težav z zakonom zaradi domnevne utaje davkov, podkupovanja ali domnevnega spodbujanja prostitucije. Neizrečeno zavezništvo med Berlusconijem in Ruinijem je prispevalo k temu, da je Italija na področju družinske politike in bioetike še vedno ena konservativnejših držav Evropske unije. Sedanja predsednica vlade Giorgia Meloni, s katero je Berlusconi oktobra 2022 oblikoval koalicijsko vlado, je nadaljevala to pot: prav tako je izrekla zvestobo Cerkvi in papežu.

Berlusconi se je v zavezništvu desnih strank, ki ga vodi Melonijeva, poskušal predstaviti kot zagotovitelj liberalno-konservativne in proevropske usmeritve. To je bila tudi njegova usmeritev v Evropskem parlamentu, kjer je bil v letih med 2019 in 2022 član skupine Evropske ljudske stranke.

Silvio Berlusconi. FOTO: Twitter/Silvio Berlusconi

Zadnje življenjsko obdobje zaznamovano z boleznijo

Njegovo največje osebno zmagoslavje v poznem obdobju političnega življenja je bila izvolitev v italijanski senat, katerega član je bil od oktobra. Večletna prepoved opravljanja političnih funkcij, ki mu je bila izrečena po obsodbi zaradi davčne goljufije leta 2013, se je iztekla že leta 2019.

Vodenje Berlusconijeve stranke je v zadnjih mesecih prevzel najpomembnejši predstavnik stranke Forza Italia v vladi Melonijeve, zunanji minister Antonio Tajani.

Kljub lepotnim operacijam je bil Berlusconi, ki sta ga zaznamovali starost in bolezen, v zadnjem obdobju svojega življenja uspešen tudi na sodišču: v »aferi Bunga Bunga« je bil februarja na zadnji stopnji oproščen obtožbe spodbujanja prostitucije po sojenju, ki je trajalo skupno deset let. Italijansko vrhovno sodišče je odločilo, da se ni zgodilo nič takšnega. Berlusconi, ki je vse življenje govoril o preganjanju svoje osebe s strani levičarskih medijev in tožilcev, je sodbo sprejel z velikim zadovoljstvom.

Zadnje mesece njegovega življenja so zaznamovale resne zdravstvene težave in večkratni sprejemi v kliniko sv. Rafaela v bližini Milana. Njegovi politični zavezniki, pa tudi nekateri nasprotniki, so mu izrekali številne želje po okrevanju. Najpomembnejši predstavnik stranke Forza Italia v vladi Melonijeve, zunanji minister Antonio Tajani, pa je v teh mesecih dejansko prevzel vodenje Berlusconijeve stranke.

Sožalje papeža Frančiška, Berlusconijev pogreb v sredo

Ob Berlusconijevi smrti je sožalje najbližjim izrazil tudi papež Frančišek. Sožalni telegram hčerki Marii Elviri Berlusconi je v njegovem imenu poslal državni tajnik kardinal Pietro Parolin.

Pogreb Silvia Berlusconija je predviden v sredo, 14. junija, z mašo zadušnico v milanski stolnici.

Sveti oče je izrazil bližino vsem svojcem pokojnega politika in se pridružil žalovanju za tem »protagonistom italijanskega političnega življenja«, ki je z »energičnim značajem izpolnjeval javne odgovornosti«. Gospoda prosi večni mir zanj ter tolažbo srca za vse žalujoče.

Pogreb Silvia Berlusconija je predviden v sredo, 14. junija, z mašo zadušnico v milanski stolnici, so potrdili z milanske nadškofije.