V Nemčiji je danes v starosti 87 let umrl Nobelov nagrajenec za književnost Günter Grass, eden najslavnejših nemških pisateljev, je potrdila njegova založba Steidl.

Günter Wilhelm Grass se je rodil leta 1927 v Gdansku na Poljskem, kjer je preživel zgodnje otroštvo. V kraj svojega otroštva se je pogosto vračal tudi v svojih delih. Med drugo svetovno vojno je bil ranjen kot nemški vojak.

Med letoma 1949 in 1952 je študiral kiparstvo, nato je obiskoval likovno akademijo v Düsseldorfu in Berlinu. V letih 1956-1960 je ustvarjal v Parizu, nato pa v zahodni Nemčiji. Svojo književno pot je pričel s poezijo. Pisal je ironično in duhovito liriko, kasneje pa je postal oster kritik družbe.

Njegovo najznamenitejše delo je roman Pločevinasti boben iz leta1959, po katerem so 20 let pozneje posneli film, ki je osvojil zlato palmo in oskarja za najboljši tujejezični film. Nobelovo nagrado za književnost je Grass prejel leta 1999. V utemeljitvi piše, da si je nagrado prislužil za svoje ironične temačne portrete iz zamolčane zgodovine.

Med Grassovimi pomembnejšimi deli so še romani Pasja leta (1963), Podganka (1986) in Po rakovo (2002) ter novela Mačka in miš (1961).

Književnik je javnost šokiral leta 2006, ko je v svoji avtobiografiji Ob lupljenju čebule razkril, da je bil ob koncu druge svetovne vojne član zloglasnih nacističnih enot SS. Takrat so mu mnogi očitali, da je lastne grehe desetletja dolgo skrival, medtem pa drugim glasno očital njihovo nacistično preteklost.

Svetovno javnost je znova razburkal leta 2012 s prozno pesmijo z naslovom Was gesagt werden muss (Kar je treba povedati). V njej je Izraelu očital, da s svojo politiko do Irana ogroža svetovni mir. V Izraelu so ga zato razglasili za persono non grato in mu prepovedali vstop na ozemlje judovske države. Prepričani so bili, da skuša Grass s pesmijo zanetiti ogenj sovraštva proti Izraelu in izraelskemu ljudstvu.

Grass je oktobra 2012 naznanil, da odlaga pisateljsko pero. »Star sem 85 let. Zdravje mi ne dopušča, da bi se lotil projektov, ki bi trajali pet ali šest let, toliko časa pa bi verjetno potreboval za raziskavo ob pisanju romana«, je tedaj dejal. Književnik se je posvečal tudi kiparstvu, grafiki, risanju in slikanju ter svoja dela redno razstavljal.

Pred mesecem dni je v pogovoru za nemški časnik Rheinische Post spregovoril tudi o papežu Frančišku.

Vir: STA / M.M.Š.
Foto: splet