Pokojni kardinal je pred tem deloval tudi na apostolskih nunciaturah na Filipinih, v Španiji, na Portugalskem, v Keniji, Indiji, Nepalu ter Združenih državah Amerike, spominjajo pri Radiu Vatikan.

Rodil se je 14. avgusta 1926 v kraju Novale di Valdagno na severovzhodu Italije v družini z devetimi otroki. Duhovniško posvečenje je prejel 26. junija 1949, tri leta zatem pa je odšel v Rim, kjer je študiral na Papeški univerzi Gregoriana in opravil magisterij s področja družbenih ved, na državni univerzi je diplomiral iz prava, na Papeški lateranski univerzi pa iz kanonskega prava. V času študija je bil dejaven tudi na področju pastorale študentov in katoliških izobražencev.

Dve leti je študiral na Papeški cerkveni akademiji (1957-1959), nato pa delal na državnem tajništvu. Delo tajnika na apostolski nunciaturi je najprej opravljal v Manili, v letih med 1964 in 1968 pa v Madridu in v Lizboni. Zatem je bil do leta 1976 zaposlen na državnem tajništvu kot vodja urada za informiranje in dokumentacijo.

FOTO: Vatican Media

17. januarja 1976 ga je papež Pavel VI. imenoval za naslovnega nadškofa Amiterna in apostolskega pro-nuncija v Keniji ter apostolskega delegata na Sejšelih. 9. maja 1981 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za apostolskega pro-nuncija v Indiji, štiri leta pozneje pa še v Nepalu. Leta 1990 je odšel na nunciaturo v Združenih državah Amerike, hkrati pa je bil tudi stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji ameriških držav ter predstavnik Svetega sedeža pri Svetovnem združenju pravnikov. 5. novembra 1998 ga je papež imenoval za predsednika Uprave premoženja apostolskega sedeža in to delo je opravljal do upokojitve 1. oktobra 2002.

Za kardinala ga je imenoval papež Janez Pavel II. 21. februarja leta 2001. Leta 2005 se je udeležil konklava, na katerem je bil izvoljen Benedikt XVI. Od 1. marca 2008 do 20. februarja 2011 je bil kardinal protodiakon.

Po smrti kardinala Cacciavillana kardinalski zbor šteje 212 članov: med njimi je 119 volilcev, 93 pa jih v primeru konklava zaradi presežene starosti ne more voliti novega papeža.

Po smrti kardinala Cacciavillana kardinalski zbor šteje 212 članov: med njimi je 119 volilcev, 93 pa jih v primeru konklava zaradi presežene starosti ne more voliti novega papeža.

Prvi na seznamu najstarejših še živečih katoliških kardinalov je trenutno upokojeni kardinal slovaške kurije Jozef Tomko, ki bo 11. marca dopolnil 98 let, sledijo zaslužni nadškof Luande/Angole Alexandre do Nascimento, ki je pravkar dopolnil 97 let, nato nekdanji nadškof argentinske škofije Parana, 96-letni Estanislao Esteban Karlic, 95-letni ugandski kardinal Emmanuel Wamala in 94-letni Julio Duarte Langa, zaslužni škof škofije Xai-Xai v Mozambiku.

Papež Frančišek: kardinal Cacciavillan je bil zgled predanosti za dobro Cerkve

Ob smrti kardinala Cacciavillana je papež Frančišek njegovim sorodnikom in vsem, ki so ga poznali in cenili, s telegramom izrazil svojo bližino in sožalje.

V njem je spomnil na kardinalovo »zgledno predanost in prodornost misli ter na njegove številne darove, ki jih je prejel v dobro Cerkve«. Sveti oče se s hvaležnostjo spominja njegovega poslanstva, »ki ga je začel v rojstni škofiji Vicenza in nadaljeval v službi Svetemu sedežu. Številne zaupane mu naloge je opravljal z izredno pristojnostjo, neutrudno požrtvovalnostjo ter z mladostno odprtostjo duha na področju papeške diplomacije: na Filipinih, v Španiji, na Portugalskem ter na državnem tajništvu, po škofovskem posvečenju pa v Keniji in na Sejšelih, v Indiji in Nepalu ter Združenih državah Amerike; na koncu pa kot predsednik Uprave premoženja apostolskega sedeža.«

Papež na koncu sporočila Gospoda prosi, »naj na priprošnjo blažene Device Marije sprejme tega zvestega služabnika v nebeški Jeruzalem«.