V 83. letu starosti je umrl akademik Janez Bernik. Bil je slikar, grafik, kipar, scenograf in pesnik. S svojimi deli se je predstavil doma in po svetu ter prejel številna visoka priznanja, med njimi Prešernovo nagrado. Umrl je v petek, 15. julija, v domu starejših občanov v Preboldu, je sporočil njegov brat, akademik France Bernik.

Janez Bernik (1933 - 2016)

Janez Bernik se je rodil 6. septembra 1933. Po končani šoli za umetno obrt je študiral na Akademiji za likovno umetnost in leta 1955 diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju; pozneje se je izpopolnjeval pri Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku ter bil kot štipendist francoske vlade na študiju v Parizu. Do leta 1970 je deloval kot svobodni umetnik, nato pa je poučeval slikanje in risanje na ljubljanski akademiji, vse do upokojitve leta 1996. Leta 1989 je postal izredni in leta 1993 redni član SAZU. Vsestranski ustvarjalec je imel v dobrih petdesetih letih več kot 60 samostojnih razstav v Sloveniji in po svetu, sodeloval je na več kot 400 skupinskih. Njegove stvaritve so v vseh večjih slovenskih galerijah in tudi v galerijah mnogih evropskih mest. Prejel je številne domače in tuje nagrade. Živel in ustvarjal je na Breznici pri Žirovnici na Gorenjskem.

Oktobra 2010 smo z umetnikom v Družini, v prilogi Slovenski čas objavili obširen intervju, marca 2011 pa smo ga predstavili kot osebnost tedna.

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-43-SlovenskiCas-6

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/60-11-Aktualno-3

Na vprašanje, ali je v socialističnem realizmu sredi prejšnjega stoletja, ko je bilo zapovedano, kaj umetnik lahko slika, delal po diktaturi politike, je odgovoril:

Že takrat sem vedel ko danes gledam z distance, pa je jasno še bolj , da sem znal v svoje slike vnašati stvari, ki so bile prepovedane. Veliko profesorjev na akademiji je hlapčevalo politiki, a imel sem srečo, da so bili moji profesorji tudi Maksim Sedej, Gabriel Stupica, Marij Pregelj ... Spremljal sem Staneta Kregarja pri mašnih daritvah in pri njegovem ustvarjanju vmes med jutranjo in večerno molitvijo. V tistem času sem slikal bolj abstraktno kot kdajkoli pozneje in bolj abstraktno kot vsi drugi kolegi okrog mene. Rad povem anekdoto z mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, ko sem bil kot nagrajenec predstavljen takrat drugemu mogočniku države Stanetu Dolancu. Rokujeva se, povem mu svoje ime, on svoje zamolči in pihne vame: »Bernik, mi vse vemo, kaj vi mislite.«

Janez Bernik: Janez Krstnik, cerkev v Trnovem v Ljubljani. Za trnovsko cerkev je Bernik naslikal štiri velike podobe iz življenja farnega zavetnika (Krstnik v puščavi, Pridiga Janeza Krstnika, Kristusov krst in Smrt sv. Janeza Krstnika) in štirinajst postaj križevega pota v tehniki sitotiska na steklo.

Še utrinek:

Ko je novinarka italijanskega dnevnika Avvenire v daljšem intervjuju duhovnika in umetnika p. Marka Rupnika vprašala govorila sta o sodobni umetnosti v bogoslužnih prostorih , ali ji lahko pove ime kakšnega umetnika, ki s sodobno likovno govorico nagovarja, je bil jasen: »Janez Bernik, veliki slovenski slikar. Za cerkev v Ljubljani je ustvaril čudovito podobo obglavljanja Janeza Krstnika, v tem delu vidim simbolno podobo umetnosti 20. stoletja.«