Edo Škulj se je rodil 23. maja 1941 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Pri sedmih letih se je s starši preselil v Argentino. Tam je končal osnovno šolo, gimnazijo in bogoslovje. Leta 1965 je diplomiral in bil posvečen v duhovnika na Teološki fakulteti v Adrogueju v Argentini, leta 1972 pa je doktoriral iz cerkvene glasbe na papeškem inštitutu za cerkveno glasbo v Rimu.

Od leta 1975 je deloval v ljubljanski nadškofiji, med drugim kot korni vikar, organist, vodja škofijskega glasbenega sveta. Dolga leta je urejal revijo Cerkveni glasbenik, ki jo izdaja založba Družina. Deloval je tudi kot predavatelj, leta 1985 pa je postal zunanji sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, od leta 1998 pa je bil znanstveni svetnik na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Za zbirko Monumenta artis musicae Sloveniae je dr. Edo Škulj pripravil (transkribiral) celoten Gallusov opus v 20 zvezkih. Predaval je na Orglarski šoli v Ljubljani, od 1993 tudi paleografijo in organografijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V letih 1997-2004 je predaval kot izredni profesor zgodovino glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. E. Škulj je od 1998 znanstveni svetnik na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Bogat opus

Vseskozi je najbolj intenzivno raziskoval orgle na Slovenskem in na tem področju opravil pionirsko delo s publikacijami Orgle na Slovenskem (skupaj z Milkom Bizjakom; 1985).

Kot poznavalec cerkvene glasbe je napisal Pregled cerkvene glasbe (1993), Leksikon cerkvenih glasbenikov (2005), Vodnik po duhovni glasbi (2011) in Leksikon cerkvene glasbe (2015). Skupaj z Ivanom Florjancem je izdal Slovenske protestantske napeve (1996). Uredil je Cerkveno zborovsko pesmarico (12 zvezkov, 1978-83, z bibliografijo) in v sedmih zvezkih izdal študije o Cerkvenih ljudskih napevih. (2000-07). Napisal je tudi knjigo Musica sacra slovenica (2004), ki je mišljena kot spremljevalna knjiga k zbirki plošč. Med Škuljevimi deli so tudi monografije Gregor Rihar (1796-1863; 2003), Katalog Naših zborov: od I (1946) do XXX (1978; 1979), Letopis slovenskega glasbenega življenja v Argentini (1995), Nekaj poglavij iz zgodovine glasbe (2002), Slovenski duhovniki v Argentini (2012), Bil sem poleg … (2015), idr.

Popis vseh Škuljevih (avtorskih) del obsega v zapisu COBISS 1.050 enot. Med njimi so še številni znanstveni referati, strokovni in poljudni članki, knjige -monografije z neglasbenega (duhovnega in drugih) področja, udeležba, sovodenje in vodenje številnih domačih in tujih mednarodnih znanstvenih konferenc (simpozijev), urednikovanje in sourednikovanje, prevajanje …

Leta 2004 je prejel Mantuanijevo priznanje Slovenskega muzikološkega društva, leta 2017 pa še Mantuanijevo nagrado, ki je stanovska nagrada muzikološkega društva za življenjsko delo.

H Gospodu odšel med molitvijo

Zadnjih devet let (od leta 2015) je preživel v Duhovniškem domu Mane Nobiscum v Ljubljani, kjer je mirno prenašal križ bolezni in bil kljub temu ves čas dejaven. V tem obdobju je med drugim napisal priročnik za organiste in številne druge publikacij, še letos je uredil dve knjigi. Kot so nam povedali v duhovniškem domu, njegova smrt ni bilo dejanje trenutka, vseskozi pa sta bili ob njem sestri redovnici. Poslovil se je med molitvijo, ene njegovih zadnjih besed pa so bili namenjene Mariji, nam je povedala ena od sester, ki ga je spremljala ob odhajanju s tega sveta, in dodala, da je vdano prenašal križ bolezni. Za vedno je zaspal med molitvijo.

Pogreb bo v ponedeljek, 2. septembra, na Žalah, ob 14.30. Od njega se bo možno posloviti na isti dan od 10. ure dalje. Naj mu bo Gospod usmiljen sodnik in bogat plačnik.