Po novomeški gimnaziji je leta 1958 diplomiral iz tehniške fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, na kateri je leta 1966 tudi doktoriral. Dolga leta je bil tam redni profesor fizike in vse do upokojitve višji znanstveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan (IJS) v Ljubljani.

Raziskoval jedrske reakcije z nevtroni

Raziskoval je jedrske reakcije z nevtroni in sodeloval v skupini, ki je prva sistematično merila žarke gama iz zajetja nevtronov in ugotovila, da so nekatere veljavne vrednosti presekov za tako reakcijo previsoke. Za to delo je s sodelavci leta 1971 prejel Kidričevo nagrado.

Vrednotam bi morali posvečati posebno skrb, saj se je v naši družbi kot rakasta rana razširila miselnost, da so vrednote nepotrebne in da navsezadnje ne vemo, kaj je prav in kaj narobe. (dr. Franc Cvelbar)

Pisal znanstvene članke in tudi učbenike

Čeprav se je specializiral v atomski fiziki, pa je raziskoval tudi v uporabni fiziki, objavil številne znanstvene članke v domačih in tujih fizikalnih strokovnih revijah in s sodelavci napisal zbirki vaj iz fizike in učbenik za praktikum v naravoslovnih gimnazijah.

Prvi častni občan občine Šmarješke Toplice

Leta 2008 je postal prvi častni občan občine Šmarješke Toplice, saj je imel največ zaslug za leto prej izdani zgodovinski zbornik »Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja«, ki jo je uredil z zgodovinarjem dr. Stanetom Grando. Mnogo let je sodeloval in nekaj časa tudi vodil Domoznansko društvo Šmarjeta.

Nikdar se ni silil v osredje, zato pa je toliko bolj marljivo opravljal prav vsa, tudi še tako banalna, opravila, ki so bila potrebna. Od svoje akademske kariere je lahko pri delu za društvo unovčil le svojo prizadevnost in vztrajnost. (dr. Matija Cencelj)

Dolga leta srce in duša društva Slovenski katoliški izobraženci

Kot je sporočil tajnik društva Slovenski katoliški izobraženci prof. dr. Matija Cencelj, je bil dr. Franc Cvelbar dolga leta srce in duša društva, njegovo neumorno prizadevanje je bilo nepogrešljivo ne le za društvo, temveč tudi za razne civilne iniciative, ki nekatere uspešno živijo še danes.

Unovčil je lahko le svojo prizadevnost in vztrajnost

Posebej to velja za zavod Socialna akademija in spletni medij Časnik. »Nikdar se ni silil v osredje, zato pa je toliko bolj marljivo opravljal prav vsa, tudi še tako banalna, opravila, ki so bila potrebna. Od svoje akademske kariere je lahko pri delu za društvo unovčil le svojo prizadevnost in vztrajnost,« je poudaril Cencelj.

Pozabljamo, da so za pravo demokracijo potrebne vrednote. Prave demokracije ni brez vrednot. (dr. Franc Cvelbar)

Neizmerna dobrota, širina duha, požrtvovalnost, modrost

In dodal: »Kot človeka so ga odlikovali predvsem neizmerna dobrota, širina duha, požrtvovalnost, modrost, sprejemanje drugačnih pogledov, na njem ni bilo niti sence sebičnosti ali akademske nečimrnosti. Imel je poseben občutek za jezik, ki je odseval mehkobo njegove rodne dolenjske pokrajine.«

Prave demokracije ni brez vrednot

Dr. Franc Cvelbar je bil tudi urednik Zrna, biltena Slovenskih katoliških izobražencev. Leta 2008 je v njem zapisal: »Pozabljamo, da so za pravo demokracijo potrebne vrednote. Prave demokracije ni brez vrednot. V zvezi s tem je zanimiva ugotovitev nemškega ustavnega sodnika in misleca Ernsta-Wolfganga Böckenfordeja, da namreč demokracija lahko deluje le v določenih pogojih, ki pa jih sama ne ustvarja. Ne ustvarja pogojev za svoje delovanje, ustvarja pa demokratično okolje, v katerem se take vrednote lahko razvijejo. V naših razmerah jih gojijo le Cerkev in kulturne ustanove v najširšem pomenu besede. 

Kot človeka so ga odlikovali predvsem neizmerna dobrota, širina duha, požrtvovalnost, modrost, sprejemanje drugačnih pogledov, na njem ni bilo niti sence sebičnosti ali akademske nečimrnosti. (dr. Matija Cencelj)

O vrednotah ni mogoče glasovati

Vrednotam bi morali posvečati posebno skrb, saj se je v naši družbi kot rakasta rana razširila miselnost, da so vrednote nepotrebne in da navsezadnje ne vemo, kaj je prav in kaj narobe. Nekateri razmišljajo, da bi se o vrednotah lahko dogovorili, na primer na referendumu. Vendar se moramo zavedati, da o vrednotah ni mogoče glasovati. Evropske vrednote izvirajo iz antike, Stare zaveze, predvsem pa iz evangelijev.«