Umrl ekonomist in nekdanji politik Marjan Senjur
Umrl ekonomist in nekdanji politik Marjan Senjur
Senjur je deloval na področju makroekonomije, gospodarskega razvoja ter javnih financ, s svojim pedagoškim in znanstvenim delom pa je pomembno prispeval k uveljavitvi številnih mladih ekonomistov, so spomnili v Ukomu.
Profesor in dekan
Njegovo poklicno pot je zaznamovalo profesorsko delo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in tudi drugod po svetu. Na fakulteti je predaval na dodiplomski in podiplomski ravni predmeta makroekonomija ter gospodarska rast in razvoj. Med drugim je bil med letoma 1985 in 1987 dekan fakultete, med 1993 in 1997 pa tudi glavni in odgovorni urednik Slovenske ekonomske revije.
Od ministra do veleposlanika
Preizkusil se je tudi v politiki in bil med letoma 1997 in 2000 v vladi pod vodstvom Janeza Drnovška minister za ekonomske odnose in razvoj. Med 2002 in 2004 je bil veleposlanik v Združenem kraljestvu, v letih 2006 in 2007 v času vlade Janeza Janše predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, v času vlade Boruta Pahorja pa med 2009 in 2012 predsednik vladnega fiskalnega sveta, ki je na podlagi zakona o javnih financah deloval kot posvetovalno telo za neodvisno oceno javnofinančne politike in izvajanje strukturnih reform.
Nekaj let pozneje je bil v času vlade Mira Cerarja tudi kandidat za člana fiskalnega sveta na podlagi zakona o fiskalnem pravilu, a ob takratnih zapletih pri vzpostavljanju tega organa v DZ ni dobil podpore.
Leta 2009 se je na kandidatni listi SLS potegoval za mesto v evropskem parlamentu.
Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
Po upokojitvi je leta 2015 prejel naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Takrat so na največji izobraževalni ustanovi v državi zapisali, da za razvoj slovenske ekonomske znanosti ni bil pomemben le kot učitelj, pač pa tudi kot organizator tega področja življenja v Sloveniji in praktik.
»Prof. dr. Marjan Senjur spada v majhno skupino slovenskih makroekonomistov, ki so dali pečat slovenski ekonomski znanosti in ekonomskemu poučevanju na način, da so se upali spopasti tudi s prakso gospodarske politike, prenesti izkušnje tudi v šolske klopi in pri tem niso zanemarili niti svojih strokovnih korenin v ekonomski znanosti niti velike heterogenosti znanosti, ki je označevala njihovo življenje,« so takrat navedli.