Umrl je novinar in založnik David Tasić, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor.

Tasić se je rodil leta 1962 v Kruševcu v Srbiji. Med leti 1981 in 1989 je bil novinar in urednik pri časopisu Mladina. Poleg spremljanja politične scene v Sloveniji in Jugoslaviji ter odpiranja tedaj tabuiziranih tem - objavil je znameniti feljton o Golem otoku -, je spremljal tudi glasbeno novovalovsko rock in punk sceno, povzema Delo.



Pogrebna maša

Pogrebna maša bo v torek, 29. oktobra, ob 19. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani. Daroval jo bo upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Afera JBTZ

31. maja 1988 so uslužbenci Službe državne varnosti (SDV) aretirali Janšo zaradi tajnega vojaškega dokumenta, ki so ga že konec aprila 1988 našli v računalniškem podjetju Mikroada, v katerem je bil zaposlen Janša. V dokumentu je poveljnik ljubljanskega armadnega območja Svetozar Višnjić zaradi napetih političnih razmer pozival k povečani stopnji pripravljenosti vojaških enot v Sloveniji. Dokument naj bi podoficir Ivan Borštner posredoval uredništvu Mladine, zato so vojaški organi 31. maja 1988 le dobro uro po Janševi aretaciji aretirali tudi njega. V imenu vojaških preiskovalnih organov pa je SDV 4. junija aretirala še novinarja Mladine Tasića, ki naj bi dokument prejel od Borštnerja in ga predal uredniku Mladine Franciju Zavrlu.

Četverici JBTZ so očitali razkritje vojaške skrivnosti, 30. junija je bila vložena obtožnica. Pripadniki SDV so vojaški dokument sicer našli, ko so poskušali ugotoviti, kako je prišla v javnost razprava Milana Kučana na 72. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.

Konec julija tistega leta je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno vojaško sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa kazen zvišalo na deset mesecev zapora. Četverico so pogojno izpustili v začetku avgusta 1989.


Na enem izmed zadnjih javnih nastopov, na shodu v podporo Tadeju Strehovcu, je opozoril, da je v tem primeru znova »zadišalo« po zloglasnem 133. členu kazenskega zakonika, s katerim se je v nekdanji državi ukinila svoboda govora in preganjala resnica o pravi podobi režima, tokrat pa tožilstvo preganja nekoga, ki »zagovarja svoja stališča na način, ki ni bil ne žaljiv ne sovražen«. Tasić je celoten proces umestil v širši okvir poskusov leve politike in njej podrejenih medijev, da iz javnosti izloči katoliške intelektualce. V preteklosti so bili ti pritiski uspešni, tudi zato danes proti tistemu, ki »pokaže pogum in da vedeti, da je demokracija – demokracija za vse in svoboda – svoboda za vse«, sprožijo mehanizme diskvalifikacij, kakršen je sodni proces proti p. Strehovcu. In temu se je, kot je dejal Tasić, ne glede na to, ali se s stališči p. Strehovca nekdo strinja ali ne, »treba upreti«. Če namreč izgubimo pravico do svobodnega izražanja misli, do svobode govore, bomo »izgubili tudi možnost dialoga, ki je nujen za napredek vsake družbe«.

Na okrogli mizi ob 25. obletnici obletnici afere JBTZ je Tasić poudaril, da je "zgodovinski spomin žal prekratek". Po njegovih besedah danes že pozabljamo, v kakšnem režimu smo takrat živeli in kako nevaren je bil boj za spremembe in demokracijo. Je pa dodal, da so imeli srečo, da se je proces zgodil v času, ko se je totalitarni režim razkrajal, zaradi česar so dobili tudi široko podporo javnosti.

Delo

Leta 1989 je Tasić zapustil uredništvo Mladine in se poslovil od novinarstva. Ustanovil je eno prvih neodvisnih zasebnih založb v Sloveniji, Založbo Karantanija.

Od leta 1999 se je Tasić ukvarjal s preučevanjem odlikovanj in njihove zgodovine. Ustvaril je nekaj zgodovinskih zbirk odlikovanj iz obdobja socialistične Jugoslavije, Kraljevine SHS, Kraljevine Jugoslavije, Kraljevine in Kneževine Srbije, Kraljevine in Kneževine Črne Gore ter Avstro-Ogrske monarhije, evropskih odlikovanj in sokolskih značk z območja bivše Jugoslavije, navaja Wikipedija. Bil je tudi predsednik Društva političnih zapornikov.

Odzivi na srmt Davida Tasića

Kot je na Twitterju zapisal Janša, je bil Tasić "junak slovenske pomladi 1988 in 2014, dober in pokončen človek, bojevnik svobode in luči".

Zavrl pa ga je videl kot človeka, ki je bil "vedno naiven". "Bil pa je strašno pošten in nepokvarjen ter ni toleriral nepravičnosti. Kot novinar je bil vljuden, a hkrati kritičen," je dejal za STA.

Tudi vlogo Tasića v aferi JBTZ Zavrl vidi kot eno največjih: "Bil je v samem jedru dogajanja. Imel je toliko poguma, da je ta kamenček, ki je potem sprožil vsa množična gibanja, vzel v roke in ga po novinarsko obdelal."

Foto: Tatjana Splichal