Vest o mladi medicinski sestri, ki je postala ena najbolj razvpitih »serijskih morilk« sodobnega časa, je odmevala v vseh svetovnih, pa tudi domačih medijih. Nepredstavljivo je, da je človeku odvzeto življenje »na enem najvarnejših krajev na svetu«, kot so oddelek za novorojenčke poimenovali pri enem od britanskih dnevnikov.

Pa je to res tako nepredstavljivo?

Malce pozno je, da nas v tem trenutku skrbi topljenje na vrhu ledene gore, če smo že davno pred tem izgubili tla pod nogami.

Nekoliko drugačen pogled na tragično dogajanje nudi angleški spletni portal Catholic Herald: njihova sodelavka Katherine Bennett v zapisu ugotavlja, da v svetu, ki pravico ženske do splava postavlja v sam vrh človekovih pravic, vse skupaj sploh ni tako »nepredstavljivo«. Malce pozno je, da nas v tem trenutku skrbi topljenje na vrhu ledene gore, če smo že davno pred tem izgubili tla pod nogami, je slikovita Bennettova: svet, ki se oddalji od Boga, ne more držati skupaj. In naš svet je že malodane razpadel.

Lahko preštevamo ure, dneve in leta svojih življenj, ki jih porabimo za pogovore o okolju, sistemu kazenskega pravosodja, pravicah transspolnih, rasizmu, spolnosti, ženski emancipaciji, izobraževanju in številnih drugih »vprašanjih«, vendar, kot je dejal papež Benedikt XVI.: »Božje stvari zbledijo v nestvarnost, v sekundarni svet, ki ga nihče zares ne potrebuje. Bog je vprašanje. Ali je resničen? Ali je resničnost sama? Ali je dober ali si moramo dobro izmisliti sami? Vprašanje o Bogu je temeljno vprašanje.«

Lucy Letby. FOTO: Wikipedia

Kaj sledi, če je odgovor na temeljno vprašanje »ne«, se sprašuje avtorica zapisa. In nas vabi, naj se ozremo okoli sebe. Nato se naveže na zgodbo o Lucy Letby in spomni na prispevek v enem od britanskih dnevnikov, ki je oddelek za novorojenčke označil za »najvarnejši kraj na svetu: kraj, kjer dojenčki, manjši od odrasle dlani, naredijo svoje prve krhke vdihe, kjer je vsak utrip srca razlog za praznovanje«. Ne omenijo pa, tako Bennettova, da je ta kraj »varnejši od maternice, tudi takrat, ko je bila dežurna sestra Lucy«.

Kajti medtem ko je Letbyjeva novorojenčke ubijala na porodnem oddelku, je medicinska sestra v drugem delu bolnišnice prejemala plačilo, da je ubijala otroke v maternici. Ena od žrtev Letbyjeve se je rodila v 23. tednu nosečnosti, kar je starost, pri kateri v Združenem kraljestvu mati otroka še vedno lahko zakonito splavi.

Ali imajo naša življenja res le toliko vrednosti, kolikor nekdo drug želi, da živimo?

Ali imajo naša življenja res le toliko vrednosti, kolikor nekdo drug želi, da živimo?

Živimo s posledicami, ker trmasto izrekamo »ne« Bogu, našemu Očetu, »ne« resnici, lepoti in dobroti, »ne«, ki pomeni »da« očetu laži, zla in vsega grdega, piše Catholic Herald.

Kako je medicinska sestra zagrešila tako nepredstavljive umore? Ali so res tako nepredstavljivi v svetu, ki ima umor otroka z Downovim sindromom za »pravico«, ki poziva k splavu na zahtevo malodane do otrokovega rojstva? Ali smo res tako slepi, da ne vidimo laži, grdobije in zla, ki se skrivajo pod tistim, kar bruha na površje?

Brez Boga smo povsem nori.

Kako globoko je pokvarjena vest, ki slavi odpravo smrtne kazni in uvedbo evtanazije za zapornike, emancipacijo žensk in pravico do samoodločanja o spolu, ki spodbuja varnost otrok in jih obenem v šolah »snubi« in nagovarja za lastne interese? »Brez Boga smo povsem nori,« je primeru Letby ob rob med drugim zapisala kolumnistka britanskega katoliškega časnika.