Zbornik (588 strani velikega formata) prinaša prevode petnajstih izvirnih znanstvenih člankov, ki so jih prispevali člani programske skupine Umetnost na Slovenskem v stičišču kultur (prej imenovana Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru).

Vsak prispevek predstavlja pomemben korak naprej pri raziskovanju in interpretaciji likovne umetnosti, bodisi s tem, da išče odgovore na še nikoli obravnavana raziskovalna vprašanja, uvaja nove metodološke pristope ali pa obravnava vsebine z do zdaj še nikoli nagovorjenih primerjalnih, transnacionalnih in interdisciplinarnih vidikov.

Obdobja od srednjega veka do sodobne umetnosti

Vsebinsko raziskave pokrivajo celotno slovensko ozemlje in zajemajo obdobja od srednjega veka do sodobne umetnosti.

Pri interpretaciji umetnostnih pojavov so uporabili metodološke pristope umetnostne, arhitekturne, kulturne, socialne in politične zgodovine, prav tako pa tudi arheologije, teologije, sociologije kulture in antropologije likovne umetnosti.

Umetnostne spomenike analizirajo v vsakokratnem širšem družbeno-političnem kontekstu in opredeljujejo njihov vpliv na razvoj likovne umetnosti, kar predstavlja ključni doprinos k boljšemu vrednotenju in s tem tudi učinkovitejšemu varstvu umetnostne dediščine.

Zbornik je posvečen 50. obletnici delovanja samostojnega inštituta, ki se danes imenuje Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU.

Župnijska cerkev sv. Petra v Malečniku, glavni oltar. FOTO: Ivo Žajdela

Upodobitev lisice romarice v cerkvi sv. Urha v Maršičih

Objavljenih je petnajst prispevkov:

Mija Oter Gorenčič, Barbara Vodopivec: Art in Slovenia at a Cultural Crossroads (uvod);

Gorazd Bence: /.../ die für uns bitten sollen heimlich und offentlich /.../. The Tympanum of the Counts of Celje and its Memorial Aspect (»... ki naj moli za nas skrivaj in javno ...«. Timpanon Celjskih grofov in njegova spominska podoba);

Mija Oter Gorenčič: The Imperial Chivalric Order of Saint George and the Auerspergs. Artwork Interpretation by Combining Various Methodological Approaches (Cesarski viteški red svetega Jurija in Auerspergov. Interpretacija umetniškega dela s kombinacijo različnih metodoloških pristopov);

Renata Komić Marn: Portrayal of the Pilgrim Fox in the Church of St Ulrich in Maršiči in the European Context. Iconographic, Visual, and Historical Sources (Upodobitev lisice romarice v cerkvi sv. Urha v Maršičih v evropskem kontekstu. Ikonografski, vizualni in zgodovinski viri);

Ana Lavrič: Major Marian Confraternities in Slovenia. Iconography of Confraternities under the Protection of Mendicant Orders (Večje marijanske bratovščine v Sloveniji. Ikonografija bratovščin pod zaščito beraških redov).

Župnijska cerkev sv. Petra v Malečniku, tretji stranski oltar na desni, sv. Frančišek Ksaverij. FOTO: Ivo Žajdela

Glavni oltar na Dobrovi

Polona Vidmar: Family Tree of the House of Auersperg of Turjak and Other Family Trees Created by Genealogist and Historiographer Dominik Franz Calin von Marienberg for Members of Court Nobility (Družinsko drevo hiše Auerspergov s Turjaka in druga družinska drevesa, ki jih je ustvaril rodoslovec in zgodovinopisec Dominik Franz Calin iz Marienberga za člane dvornega plemstva);

Helena Seražin: The Forgotten Altar of Baldassare Longhena in San Giovanni Crisostomo Church in Venice (Pozabljeni oltar Baldassareja Longhene v cerkvi San Giovanni Crisostomo v Benetkah);

Tina Košak: The Picture Collection of the Counts of Brandis in Betnava Manor (Slikarska zbirka grofov Brandisov v dvorcu Betnava);

Blaž Resman: The High Altar in Dobrova (Glavni oltar na Dobrovi);

Simona Kostanjšek Brglez: Sculptor, Gilder and Restorer Ivan Sojč. His Life and Work since the Start of his Independent Career (Kipar, pozlatar in restavrator Ivan Sojč. Njegovo življenje in delo od začetka samostojne kariere);

Franci Lazarini: The Architect's Wonderful Dream of Our Pantheon. Plečnik's Unrealised Plans for a Solemn Cemetery of Distinguished Slovenians (Arhitektove čudovite sanje o našem Panteonu. Neuresničeni Plečnikovi načrti za slavnostno pokopališče uglednih Slovencev).

Župnijska cerkev sv. Petra v Malečniku, tretji stranski oltar na levi, sv. Anton Padovanski. FOTO: Ivo Žajdela

Primer oltarjev iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah

Anja Iskra: Visual Art in Maribor during the German Occupation 1941–1945 (Likovna umetnost v Mariboru med nemško okupacijo 1941–1945);

Katarina Mohar: Nazi Looting of the Upper Carniolan Artistic Heritage during World War II and the Case of the Altars from the Church of St Lucia in Dražgoše (Nacistično plenjenje gorenjske umetnostne dediščine med drugo svetovno vojno in primer oltarjev iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah);

Barbara Vodopivec: Restitution of Cultural Heritage Objects from Austria to Yugoslavia after 1945 (Restitucija predmetov kulturne dediščine iz Avstrije v Jugoslavijo po letu 1945);

Andreja Rakovec: Monuments of Notable Persons in Maribor. The Roles of Commissioners and Artists in the Second Half of the Twentieth and the Early Twenty-First Century (Spomeniki znamenitih oseb v Mariboru. Vloge naročnikov in umetnikov v drugi polovici dvajsetega in na začetku enaindvajsetega stoletja);

Marjeta Ciglenečki: Forma Viva Maribor 1967–1986.

Najstarejša oklicna knjiga v slovenščini

Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ter Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede so izdali elektronsko knjigo Najstarejša oklicna knjiga v slovenščini. Knjiga ženitnih oklicev ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja iz let 1737–1759, napisal jo je dr. Boris Golec.

Slovensko pisane oklicne knjige so v pregledih starejših slovenskih uradovalnih dokumentov dolgo ostale prezrte, saj se ohranjeni primerki pojavijo pozno.

Najstarejša samostojna oklicna knjiga v slovenščini je nastajala med letoma 1737 in 1759 pri stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani in vsebuje 2.319 oklicev.

V tej knjigi je v celoti objavljena v diplomatičnem prepisu in opremljena s kazali: 1) stanovskih, poklicnih in sorodstvenih poimenovanj, 2) toponimov in 3) imen ljubljanskih mikrolokacij.

Mestno okolje s pisano paleto njegovih stanovskih in poklicnih oznak

Knjiga je pomemben dokument časa: nudi zapis govorjene, široki javnosti namenjene besede, kakršno je bilo moč slišati s prižnice ljubljanske stolnice.

V dokumentiranem jeziku stolne duhovščine se poleg jezikovnih posebnosti in zanimivosti odraža bogata bera tedanje slovenske mestne toponimike in antroponimike, kakor tudi socialna strukturiranost, izražena v vseh izpričanih odtenkih naslavljanj in poimenovanj.

Uporabna vrednost ljubljanske oklicne knjige je tem večja, ker obravnava mestno okolje s pisano paleto njegovih stanovskih in poklicnih oznak.