Up sreče v prsih hrani, verz iz Prešernovega Krsta pri Savici, je bil naslov letošnje osrednje proslave ob Prešernovem dnevu. Slavnostni govornik predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je v nagovoru med drugim poudaril, da umetnost utira pot iz običajnega v bistveno.

Umetnost se na krize odziva z energijo konstruktivnosti

Kot je dejal, živimo v zahtevnem času, »ki zabija med telesa razdaljo, med duše nezaupanja, med življenja smrt. Sprašujemo se, kako to obrniti na bolje, zase in za vse nas.« Na takšne in drugačne krize se umetnost vedno odziva z energijo konstruktivnosti, je nadaljeval.

»Po tem jo tudi prepoznamo, diha običajni, tekoči in trpeči čas in izdihava kisik domišljije, ustvarjalnosti, smisla in katarze, koncentrira in ne raztresa. Ko hlasta za besedami, presega vreme in rojeva oblake rodovitnega zraka in povzroča, da lahko ljudje enakomerno rasemo gor in dol v uganke.«

Dejal je, da je umetnost prehodni ritual v neko drugo stanje stvari, drugo stanje percepcije, eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja pa ni mogoče sprogramirati ali ustvariti po želji oziroma nareku. »Včasih ga sploh ni mogoče ustvariti, ampak zgolj pripravljati ugodne pogoje za njegov nastop«, je dejal slavnostni govornik. 

Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Cankarjevem domu. FOTO: Vlada RS/Twitter

Muhovič je še poudaril, da »umetnost, o kateri smo govorili nocoj, ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem. Njena naloga je prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati. Da bi svet in naše stiske napolnila s svojo presežno, osmišljujočo in katarzično navzočnostjo.«

Praznik, ki počasi opuse slovenske kulture

V upravnem odboru Prešernovega sklada so si bili že na začetku mandata enotni, da mora biti Prešernov dan praznik, ki počasti opuse in dela slovenske kulture, je pojasnil Muhovič, ko je predstavil letošnje dobitnike nagrad.

Za življenjsko delo sta letos Prešernovi nagradi prejela klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar in muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Slednji je v pogovoru za Družino povedal, da nagrado prejema v imenu »stotine pevcev, s katerimi sem delal, pevcev, s katerimi smo orali ledino na področju slovenske glasbe in ustvarjali glasbeno zgodovino. Zato sem hvaležen, da so naše delo prepoznali kot vredno in nas nagradili.«

Kajetan Gantar pa se ob tem spominja besed svojega vzornika Antona Sovreta, ko smo mu študentje čestitali za Prešernovo nagrado in je dejal: »Ah, bejžte, bejžte … Neverjetno, koliko hvale in časti lahko človek prenese. Ampak fajn se mi pa vseeno zdi.« Povzetek pogovora iz tednika Družina boste lahko jutri brali tudi na druzina.si.

Za posamično ustvarjalnost ali ustvarjalnost v zadnjih treh letih pa so nagrade prejeli režiserka Špela Čadež, slikar Dušan Kirbiš, pesnica in pisateljica Anja Štefan, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, skladatelj Damijan Močnik in igralka Jette Ostan Vejrup.

Skladatelj Damijan Močnik je ob prejemu nagrade za tednik Družina povedal: »Vesel sem je, ker to pomeni, da je moje ustvarjanje nagovorilo pomemben krog ljudi tudi zunaj glasbenega sveta. Nagrada mi prinaša tudi odgovornost, saj se mi zdi, da moram poslej stremeti k še bolj odgovornemu in kvalitetnemu ustvarjanju.«

Program ubran na tone Krsta pri Savici

Umetniški program proslave, ki so se je poleg večine letošnjih udeležili še nekateri lanski nagrajenci ter predsednik vlade Janez Janša, minister za kulturo Vasko Simoniti ter predsednik parlamenta Igor Zorčič, je bil ubran na tone Prešernovega Krsta pri Savici v režiji Katje Pegan.