Na kulturni praznik je "prešerno" tudi v ljubljanski stolnici in v galeriji Družina. Za žive in pokojne ustvarjalce, posebej tiste, ki so bili povezani s kolonijo Umetniki za Karitas, je v ljubljanski stolnici dopoldne daroval mašo ljubljanski nadškof Stanislav Zore, po maši pa je v galeriji Družina odprl razstavo del, ki so jih umetniki ustvarili avgusta na 25. koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu pod skupnim geslom Odrinimo na globoko. Mašo in odprtje razstave so s petjem obogatili mešani pevski zbor iz Podnanosa in kvartet pevcev z Radia Ognjišče v sestavi Marjan Bunič, Petra Stopar, Urša in Jure Sešek.

Nadškof Zore: "Kultura, s katero smo rasli kot narod"

V nagovoru pri maši je nadškof Zore dejal, da je naša narodova kultura, ki se je oplajala z vseh strani in obenem ostajala in ustvarjala kot resnično naša, slovenska: "Kultura, ki je rasla iz nas in obenem kultura, s katero smo rasli kot narod, kot Slovenci, pa seveda tudi kot kristjani. Oblikovala je našo identiteto, ki je bila dovolj svetovljanska, da zaradi zaprtosti vase ni postala jalova in nerodovitna, obenem pa je pognala tudi dovolj globoke korenine samoniklosti v naše bregove in doline, pa tudi v naša srca, da je ni moglo odplaviti valovanje vplivov in moč pritiskov, ki jih je doživljala z vseh strani." Da se je "naša kultura" navdihovala ob lepem in dobrem, je nadaljeval nadškof, saj po njegovem tisto, kar se ni navdihovalo pri lepem in odbrem, ni preživelo preizkusa časa. "Ta preizkus neusmiljeno izloči žlindro, prazne pene na površju kulturnega ustvarjanja in dogajanja, ki so sicer očesu lahko najprej vidne, a jih bo čas v resnici odpihnil v pozabo, morda za nekaj časa v depoje galerij in muzejev ter v odročne police knjižnic, najbolj zanesljivo pa jih bo odnesel duh pozabe, duh nezanimanja zanje. To so nemi izrazi nekega časa in ljudi v njem, ki so živeli iz zanikovanja in zato ostali brez besed, brez sporočila. Omenjal jih bo morda samo kak strokovnjak za določeno področje kot poskuse korakov vstran."

"Kultura, ki preživi čas in ne izgine v pozabo"

Kultura po besedah nadškofa sama v sebi nosi naboj preživetja. "Ta kultura v pravem pomenu besede je spodaj, v globini, in se pokaže s tem, da preživi čas. Ta kultura ne izgine v pozabo, ker raste iz resnice in lepote, ne iz prizadevanja, da bi šokirala. Ustvarjalci te kulture ne iščejo sami sebe, ampak iščejo resnico. Kopljejo po globinah duše in se bojujejo z vprašanji, ki se rojevajo v svetu in v njih samih, da bi se dokopali do odgovorov ali vsaj do sledi odgovorov, po katerih hrepenijo. Ti ljudje so svečeniki resnice. Njim ne gre za videz, za nastopaštvo. Zavedajo se, da edinole resnica odpira človeka za življenje svobode duha in srca, čeprav morebiti skozi preizkušnjo in tragiko." Navedel je besede papeža Frančiška, ki je v apostolski spodbudi Veselje evangelija zapisal: »Vsaka pristna izkušnja resnice in
lepote sama po sebi želi rasti v nas. Vsaka oseba, ki živi globoko osvoboditev, postaja bolj dojemljiva za potrebe drugih. Dobrota se ukoreninja in razvija, ko jo podarjamo."

"Umetnik kot posrednik lepote, ki verniku pomaga izraziti ljubezen do Boga"

V duhu današnje Božje besede mora zato umetnik, kot je dejal nadškof Zore, v sebi živeti dvojno držo: "Po zgledu kralja Salomona se mora zavedati svoje majhnosti in nezadostnosti ter zato prositi »za razumno srce«, da bi mogel biti služabnik daru, ki ga je prejel; hkrati pa mora hoditi v samoto, kjer se v tišini odpira dialogu z Bogom, da more potem spregovoriti skozi svoje ustvarjanje. To nam pomaga, »da se čutimo blizu Bogu in da hodimo po poteh lepote, ki nas bodo nekega dne privedle do kontemplacije neskončnega Dobrega, ki nas priteguje k sebi s svojimi vezmi ljubezni.« Umetnik tako postane posrednik tiste lepote, ki verniku pomaga izraziti njegovo ljubezen do Boga." Ob koncu se je nadškof še enkrat oprl na besede papeža Frančiška in Marijo v molitvi imenujemo »tota pulchra – vsa lepa«, in jo prosimo: »Daj nam sveto drznost za iskanje novih poti, da bo do vseh prišel dar lepote, ki nikoli ne ugasne.« (nagovor v celoti najdete na povezavi http://www.nadskofija-ljubljana.si/umetniki-za-karitas/


Stolnico in galerijo Družina so dodobra napolnili umetniki, ki so v 25 letih sodelovali na koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu. V četrt stoletja je v katalogih zapisanih že prek 1900 imen. (fotografije: Tatjana Splichal)

Jožica Ličen: "Vemo kako pomembno se je potopiti v globino človeka in njegove osebne ali družinske stiske"

Po maši je zbrane nagovorila ravnateljice škofijske karitas Koper Jožica Ličen: "Danes smo se zbrali vsi ki spoštujemo kulturno izročilo prednikov in dela vseh, ki se danes trudijo, da družbo prekvasijo z lepoto in dobroto." Posebej se je spomnila pokojnih umetnikov, ki so v četrt stoletja sodelovali s kolonijo Umetniki za Karitas in izpostavila strokovnega sodelavca in ustvarjalca Toneta Seiferta, ki je s kolonijo sodeloval čisto od začetka, v začetku januarja pa se je s smrtjo ločil od čopičev in platen, ter se zazrl v Lepoto, večno davno, večno novo, ki jo je ljubil z vso močjo ter se ji predajal z vso strastjo ustvarjalnega naboja.


Jožica Ličen je povedala, da bo izkupiček od prodanih del prek programa Popoldan na cesti in Centra Bogdana Žorža namenjen mladim

Ličnova je na odprtju razstave povedala, da se geslo "srebrne" kolonije »Odrinimo na globoko« navezuje na Sveto pismo (Lk 5, 4-7) »..Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Sodelavci Karitas hvaležno sprejemajo to Jezusovo povabilo, je dejala Ličnova, "saj v njem čutimo varovalko in rešitev pred tem, da bi ostali samo na površju gladine, ki jo predstavlja delitev materialne pomoči in izpolnjevanje formularjev. Vemo kako pomembno se je potopiti v globino človeka in njegove osebne ali družinske stiske. Ob geslu bi se radi tega zavedali še bolj in predvsem najprej sebe spomnili, da na potrebnost srečevanja v globini naših duš nikoli ne pozabimo".Drugi vidik 'globine' pa je po besedah Jožice Ličen namenjen umetniškemu izražanju.

"Mnogi umetniki ustvarjajo to, kar vidijo, da je sprejeto v družbi, kar se trži, kar podpira aktualna politika in moderni trendi, vendar pozabljajo, da mora pravi umetnik pogledati globoko vase in narediti to, kar duša in srce čuti. Tudi zato želi Karitas umetnike spodbujati, da ustvarjajo in svoje globine." Darovani znesek ob posvojitvi likovnega dela bo šel v sklad Karitas za pomoč mladim, ki bodo preko programa Popoldan na cesti in Centra Bogdana Žorža za mlade iskali svoje mesto v družbi. Umetnike in njihova dela je predstavila Anamarija Stibilj Šajn. Razstava v galeriji Družina bo na ogled do konca februarja.

Več s praznovanja v stolnici in v galeriji Družina v novi številki Družine


Mešani zbor iz Podnanosa je že v stolnici in tudi v galeriji Družina med drugim zapel tudi Zdravljico



Anamarija Stibilj Šajn je predstavila umettnike in razstavljena dela, nekaj pesmi je tudi na odprtju zapel kvartet Radia Ognjišče.

Fotografije: Tatjana Splichal

Več v videoposnetkih.

1. del:



2. del:



3. del:



4. del:



5. del: