Ustavni sodniki ne obravnavajo bioetičnih razlogov za zadržanost do umetne oploditve in jih odpravljajo, češ da so »docela preseženi« in se je vredno prepustili toku razvoja biomedicinskih znanosti. Vendar se zadržki pri vprašanju umetne oploditve niso spremenili, človek pa kljub razvoju ni gospodar življenja. Vendar četudi medicina ne priznava polnega dostojanstva človeškemu zarodku, vseeno pritrjuje, da je zarodek kot »potencialno življenje« nekaj kategorično drugačnega od drugih tkiv (npr. krvi), iz tega pa sledi zadržanost pri teh postopkih.

O pravicah namesto o zdravljenju

Kdo je bil do sedaj upravičen do postopka umetne oploditve? Običajno par, ki se je sicer trudil zanositi po naravni poti, vendar do zanositve ni prišlo. Pred uporabo umetne oploditve je zdravstvo takemu paru sprva pomagalo pri zanositvi, kjer so na različne načine poskusili preseči zmanjšano plodnost ženske ali moškega (npr. prek hormonske terapije). Šlo je za zdravljenje obeh, saj je raznospolni par v načelu vedno rodoviten, neplodnost enega ali obeh pa je stanje, ki ga lahko zdraviš.

Kako pa pozdravimo plodnost pri samski ženski? Takšno zdravljenje je nesmiselno, saj je zanositev nemogoča ne zaradi težav s plodnostjo, ampak predvsem ker nima spolnega odnosa z moškim. Taka ženska ne izpolnjuje osnovnega pogoja za tako zdravljenje, ki je, da sodeluje v odnosu, ki je v principu rodoviten. Zato je ustavno sodišče prisiljeno govoriti o pravicah in diskriminaciji in ne več o zdravljenju.

Vendar je to nekaj podobnega, kot če bi se nekdo pritožil, da je diskriminiran, ker je sosed po poškodbi dobil odobreno tedensko zdravljenje v toplicah, on pa ne. Absurdnost take pritožbe je evidentna, saj ta oseba nima osnovnega pogoja za zdravljenje (poškodba). Vendar je še bolj absurdno, da se ženska, ki nima odnosov z moškim, čudi, da ni zanosila, in zato od države zahteva, da zdravi njeno »neplodnost« z umetno oploditvijo.

Interesi posameznika pred pravicami otrok

Ustavno sodišče je zopet pred pravico otroka, da bi imel očeta in mater, postavilo posamične interese posameznikov. Tehtanja o največji koristi otroka sploh ni bilo, na kar opozarja odklonilno ločeno mnenje. Ostali sodniki uporabljajo aktivistično argumentacijo, češ da otrok potrebuje zgolj ljubeče in sprejemajoče okolje, ne pa očeta in matere.

Otrok potrebuje varno in ljubeče okolje, vendar za optimalni razvoj potrebuje tudi moško in žensko vlogo, idealno v obliki biološkega očeta in matere. V primeru enostarševskih družin to ni vedno mogoče, a te ne nastanejo spontano, ampak zaradi nepredvidene in nezaželene situacije (smrt, ločitev). Družba zato ne bi smela ustvarjati pogojev, pod katerimi otrok že ob spočetju ne bi imel možnosti življenja z mamo in očetom. Taka odločba zato interes posameznika do oploditve postavlja pred spoštovanje otrokovega dostojanstva in njegove pravice do očeta in matere v njunih dopolnjujočih se vlogah.

Pogoji za uzakonitev nadomestnega materinstva

Z odločbo se odpira nova diskriminacija – tudi samski moški in moški v istospolnih skupnostih imajo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in ne bi smeli biti diskriminirani zaradi svojega spola. Če ima ženska pravico, da najame tkivo moškega darovalca, zakaj ne more tega storiti moški?

Sklicevanje ustavnih sodnikov na prepoved nadomestnega materinstva ali pa obrazložitev, da imajo ženske tu več pravic, ker opravijo »večino (težkega) dela pri reprodukciji«, sta neprepričljiva in ne predstavita kategorične razlike s »pravico do umetne oploditve«. Večina sodnikov prizna, da se s tem vprašanjem niso ukvarjali, in prepuščajo vprašanje »naslednjim generacijam ustavnih sodnikov«.

Kakšna bo prihodnost?

Ob nizki stopnji rodnosti v Sloveniji so nekateri pozdravili odločitev, ki bo izboljšala demografsko sliko Slovenije. Ali je za ta namen vredno človeka degradirati na nivo tržnega blaga, ki se ga lahko kupi? Če je naš odgovor da, potem se odločbe lahko veselimo. Proizvodnja ljudi v duhu Huxleyjevega romana Krasni novi svet iz leta 1932 nima več moralno-etičnih ovir, ampak je realizacija zgolj še vprašanje časa in tehničnega napredka.