Med drugim so izvedenci za robotiko doslej imeli omejen uspeh pri zamenjavi negovalcev v domovih za ostarele z roboti. Nekateri pa so brez strahu pred morebitnimi posledicami poskušali ustvariti tudi robote duhovnike, ki naj bi ljudi spodbujali k molitvi in v njih prebujali čut za duhovnost, poroča spletni portal bioedge.org.

Prispevek v znanstveni reviji Scientific American opisuje »Mindarja«, androginega robotskega duhovnika, ki spominja na budistično boginjo usmiljenja, in je ena od znamenitosti 400 let starega templja Kodai-ji v japonskem Kjotu.

Eden od menihov v templju, Tensho Goto, je nad »Mindarjem« navdušen, kot je povedal v pogovoru za britanski BBC: »Roboti so na tem področju boljši od nas. Jaz bom itak umrl. Oni pa se lahko večno razvijajo, razmišljajo o najboljšem načinu, kako narediti določene stvari, in zdi se mi, da je to čudovito. Ta robot ne bo nikoli umrl.«

Roboti se ne morejo resnično vživeti v življenjski slog, ki zahteva določeno odrekanje, kot je recimo celibat, ker ne zmorejo razumeti koncepta darovanja.

Študentje, ki so tempelj obiskali, pa so glede robota nekoliko negotovi. Kot poudarjajo v reviji Scientific American, so bile robotove besede zadovoljiva različica budistične pridige, kljub temu pa vse skupaj ne zveni dovolj verodostojno:

»Roboti so izredno zmogljivi, vendar niso dovolj verodostojni. Raziskave kažejo, da verodostojnost zahteva pristna prepričanja in žrtvovanje v imenu teh prepričanj. Roboti lahko pridigajo in pišejo politične govore, vendar niso pristni v razumevanju prepričanj, ki jih posredujejo. Prav tako se roboti ne morejo resnično vživeti v življenjski slog, ki zahteva določeno odrekanje, kot je recimo celibat, ker ne zmorejo razumeti koncepta darovanja.«

Robot Santo s svojim »očetom«, poljskim inženirjem Gabrielejem Trovatom. FOTO: YouTube/zajem zaslona

Alexa in Santo

Kar seveda ni nič presenetljivega. Avtorji prispevka so umetno inteligenco preizkusili tudi na kristjanih: »V tretji raziskavi smo merili subjektivno versko predanost kristjanov, potem ko so prebrali pridigo, za katero smo jim povedali, da jo je sestavil bodisi človek bodisi robot oz. chatbot. V obeh raziskavah so ljudje robote ocenili kot manj verodostojne od ljudi in so po pridigi, ki jo je predstavil robot, izrazili manj zavezanosti svoji verski istovetnosti v primerjavi s pridigo, ki jo je predstavil človek, duhovnik.«

V raziskavi, objavljeni na spletni strani APA PsycNet, pa izsledki kažejo, da »naše raziskave podpirajo kulturne evolucijske teorije religije in kažejo, da stopnjevanje verske avtomatizacije pri ljudeh lahko povzroči usihanje vere«.

Kljub temu nekatere krščanske Cerkve eksperimentirajo tudi z umetno inteligenco. Anglikanska cerkev v Združenem kraljestvu je izdala anglikansko aplikacijo z imenom Alexa: ta odgovarja na teološka vprašanja, posreduje molitve in daje informacije. Britanski BBC pa se je v prispevku o umetni inteligenci v religijah med drugim pogovarjal tudi s poljskim inženirjem, ki je ustvaril Santa, majhnega robota, ki je videti kot kipec frančiškanskega patra, in naj bi ljudem odgovarjal na eksistencialna vprašanja. Duhovniki, ki so sodelovali v omenjeni oddaji, so večinoma prepričani, da umetna inteligenca v tej vlogi nikoli ne bo mogla resnično nadomestiti človeka, saj ji manjka temeljna sestavina: robot namreč nima duše.