24. februarja, prvi dan ruske invazije v Ukrajini, je škofa Tučapetsa ob petih zjutraj zbudil hrup eksplozij: Rusi so ravno začeli bombardirati Harkov, njegove spomine povzemajo na spletnem portalu Vatican News. Njegovo prvo navodilo tistega dne je bilo, naj vsi duhovniki ostanejo v svojih župnijah, blizu vernikom, ki so jim zaupani, obenem pa naj bi poskrbeli za varnost svojih družin, saj ima večina grško-katoliških škofijskih duhovnikov žene in otroke.

Duhovniki naj se ne bojijo, Gospod bo blagoslovil. Če bi odšli, bi bila to velika izguba za vse.

Nekega večera, ko je škof po maši zapuščal katedralo, je k njemu pristopila skupina mladih moških iz vasi, ki jih še nikoli ni videl v cerkvi. »Hvala, ker ste ostali z nami,« so mu rekli. Že samo navzočnost nekoga, ki zanje moli, ljudi spodbuja in krepi, je dejal škof Tučapets: »Duhovniki naj se ne bojijo, Gospod bo blagoslovil. Če bi odšli, bi bila to velika izguba za vse.«

Harkovski eksarhat, ki je bil ustanovljen šele leta 2014, obsega 84.000 kvadratnih kilometrov in vključuje tri regije: Harkov, Poltavo in Sumi s skupno več kot petimi milijoni prebivalcev. To tradicionalno pravoslavno območje je bilo v obdobju Sovjetske zveze močno sekularizirano. »Svoje delo smo začeli z grško-katoliškimi verniki - večina od njih so bili nekdanji univerzitetni študenti, ki so ostali v Harkovu, ali nekdanji izgnanci v Sibiriji,« je pojasnil škof, »zdaj pa je večina župljanov domačinov, ki so svojo vero našli v stiku z našimi župnijami.«

Vojna je spremenila pastoralno oskrbo

Po besedah škofa Tučapetsa se je pastoralna oskrba zaradi vojne spremenila. Veliko ljudi je odšlo, prišli pa so novi, ki so iskali pomoč in zaščito. V stolnico v Harkovu vsak dan prihajajo ljudje, ki ne iščejo le človekoljubne pomoči, temveč imajo številna vprašanja in iščejo odgovore. Škof pove, da je »večina ljudi, ki zdaj prihajajo k molitvi, tistih, ki so začeli prihajati med vojno. Včasih prosijo za poroko ali krst svojih otrok po več letih skupnega življenja.«

V cerkev pridejo tudi otroci, mnogi med njimi so več mesecev prebili v stanovanjih, kleteh in zavetiščih. Redovnice in prostovoljci organizirajo igre in srečanja, dvakrat na teden pripravijo ure kateheze za tiste, ki jih želijo obiskovati. Za nekatere je bil to prvi stik z molitvijo.

Kot kristjani dobro vemo, da moč prihaja od Gospoda in ni odvisna od velikosti vojske.

»Šolski pouk je iz varnostnih razlogov organiziran prek spleta, vendar bomo nadaljevali srečanja za otroke,« je pojasnil škof. Pastoralno delo z otroki je vključevalo tudi poletne tabore, imenovane »Počitnice z Bogom«, ki so bili tudi to poletje organizirani s pomočjo človekoljubne organizacije Pomoč Cerkvi v stiski. Med vojno so tabore ne le ohranili, temveč so celo pomnožili njihovo število.

V cerkvah vsak dan molijo za konec ruske agresije in mir v svetu. »Kot kristjani dobro vemo, da moč prihaja od Gospoda in ni odvisna od velikosti vojske,« je prepričan škof. V njegovi stolnici vsak dan obhajajo bogoslužje, vendar v spodnji cerkvi, saj zgornjo cerkev uporabljajo kot skladišče za človekoljubno pomoč.

Zima bo težka

Kmalu po izbruhu vojne so v Harkov prispele prve pošiljke pomoči. Sčasoma so duhovniki in prostovoljci postali strokovnjaki za razvrščanje hrane, oblačil, zdravil, higienskih pripomočkov in otroških stvari, tako da so hitro dobili, kar so potrebovali za ljudi v stiski. Škof Tučapets je povedal, da v stolnico še vedno prihaja med 1.500 in 2.000 ljudi iz vsega mesta, ki prosijo za pomoč. Razdeljevanje blaga so zdaj skrajšali s treh na en dan v tednu, delno zaradi pomanjkanja blaga, pa tudi zato, da bi shranili zaloge za jesen in zimo za nove begunce, je pojasnil škof.

Še vedno potrebujemo pomoč za ljudi in ta potreba bo trajala še dolgo, saj ljudje zdaj nimajo dela in dohodkov, zato moramo zagotoviti vsaj osnovne stvari.

Vasi v okolici Harkova so bile zaradi ruskega obstreljevanja močno poškodovane, zato se ljudje zatekajo v mesto. »Škoda v Harkovu je bila hitro odpravljena in infrastruktura deluje, vendar letošnja zima ne bo lahka,« opozarja škof Tučapets. Po njegovih besedah je na tem območju veliko stavb z razbitimi okni zaradi obstreljevanja, zato so najprej poskrbeli, da je bilo ljudem toplo v njihovih domovih.

Še vedno bodo potrebovali hrano, tople stvari in zdravila, pri čemer bodo imeli prednost slednja, saj se bodo s hladnim vremenom pojavile sezonske bolezni. »Še vedno potrebujemo pomoč za ljudi in ta potreba bo trajala še dolgo, saj ljudje zdaj nimajo dela in dohodkov, zato moramo zagotoviti vsaj osnovne stvari,« je še dejal škof Harkova. Krajevna Grško-katoliška cerkev je ves čas deležna velike podpore človekoljubne organizacije Pomoč Cerkvi v stiski.