»To bo najtežja zima po drugi svetovni vojni,« v pogovoru za spletni portal Crux pojasnjuje pomožni škof Jan Sobiło iz škofije Harkov-Zaporožje. Janez Pavel II. je to območje imenoval »daljna dežela«, spominja škof, saj v tem delu Ukrajine, kjer je bila v preteklosti divja stepa, zdaj raste zelo malo dreves.

»Drva sem že naročil iz zahodne Ukrajine; zima bo zelo huda, saj bo veliko pomanjkanje plina, elektrike in vode,« je škof pojasnil v pogovoru za ameriški spletni portal. Po njegovih besedah ljudje nameščajo kurilne naprave na drva in premog: žal nimajo izbire, kajti zima na tem območju običajno ni čarobna dežela in tudi letos gotovo ne bo tako.

Škof Sobiło velja za zaupanja vrednega verskega voditelja območne skupnosti, zato je bil navzoč na sestankih z oblastmi v zvezi z grožnjo jedrski elektrarni.

Zaporožje je zaradi ruske invazije v Ukrajini pogosto predmet poročanja v medijih, v mestu je namreč jedrska elektrarna, ki jo trenutno zasedajo Rusi. Tako ruske sile kot ukrajinska vojska obtožujejo drugo stran, da je obstreljevala elektrarno, ki je največji jedrski objekt v Evropi. Kot pove škof Sobiło, bi bila to katastrofa na več ravneh, tudi humanitarni, saj na tem območju živi veliko notranje razseljenih oseb iz Mariupola in Melitopola. Škof velja za zaupanja vrednega verskega voditelja območne skupnosti, zato je bil navzoč na sestankih z oblastmi v zvezi z grožnjo jedrski elektrarni.

»Seveda molimo, da se to ne bi zgodilo, vendar smo pripravljeni tudi na morebitno evakuacijo in na to, da bomo več dni preživeli v naših kleteh in čakali, da se radioaktivnost nekoliko zmanjša in se bodo ljudje lahko premaknili,« je pojasnil. Videti škofa v neprebojnem jopiču ni nekaj običajnega, toda žal je to realnost Sobiłove trenutne škofovske službe. Pogosto obiskuje vojake v bolnišnicah in tolaži ljudi, ki so izgubili svoje bližnje. »Včasih sem 'duhovnik taksist', če kdo potrebuje prevoz do železniške postaje, ker se je odločil oditi,« je povedal za Crux.

Med vojno duhovnik postane svojemu ljudstvu tako blizu kot družinski član.

Med vojno duhovnik postane svojemu ljudstvu tako blizu kot družinski član: »Včasih smo nekomu kot brat, včasih kot oče in včasih kot sin. Naša služba je zdaj zelo individualna, tako da kadar koli se pojavi posebna potreba po duhovni ali materialni pomoči, gremo tja, kjer nas potrebujejo,« je dejal škof Harkov-Zaporožja. Sobiło je pogosto na terenu, kjer vidi revščino, obup in strah ljudi. To je lahko tujcem težko razumljivo, tudi papežu.

Škof sam ni mogel razumeti besed papeža Frančiška, ko je na splošni avdienci govoril o »tolikšni krutosti, toliko nedolžnih, ki plačujejo za norost, norost z vseh strani, kajti vojna je norost«. Papež je nato kot »nedolžno žrtev« omenil javno komentatorko Darjo Dugino, hčerko ruskega propagandista Aleksandra Dugina. Dugina je bila tudi sama stalno navzoča v medijih, kjer se je zavzemala za ostrejše ukrepe v vojni. Umrla je 20. avgusta letos v Moskvi, ko je razneslo bombo v avtomobilu. Rusi so krivdo pripisali Ukrajincem, čeprav številni analitiki krivdo pripisujejo ruskim varnostnim silam. »Tukajšnji ljudje so bili presenečeni in razočarani nad papeževo izjavo med avdienco,« je dejal škof Sobiło. (Vatikan je po omenjeni avdienci objavil izjavo za javnost, v kateri je pojasnil papeževe besede, op. prev.)

Če je zahodni svet tako pod vplivom ruske retorike, zakaj jim ne bi uspelo priti do Vatikana? To me ne preseneča.

»Najprej sem pomislil na dve dekleti iz pokrajine Doneck: njun oče mi je povedal, da sta se njegovi deklici leta 2014, ko se je vojna zares začela in so Rusi napadli, skrivali v kleti. In ko se je končalo obstreljevanje, sta prišli ven, da bi se nadihali svežega zraka, potem pa ju je zadela zadnja raketa, eno od njiju ubila, druga pa je izgubila obe nogi. Ko sem slišal svetega očeta, sem pomislil na ta ukrajinska dekleta,« je pojasnil škof.

»Ponoči nisem mogel nehati premišljevati o tem in v viharju misli mi je prišlo na misel tole - kdo obvešča svetega očeta? On je tako dober, pošten človek. Je človek dobrega srca in mu je zelo mar za ukrajinsko ljudstvo, to vem. Torej mu je morda kateri od njegovih svetovalcev povedal o 'ubogi Dugini' in tako se je začelo,« je nadaljeval Sobiło: »Če je zahodni svet tako pod vplivom ruske retorike, zakaj jim ne bi uspelo priti do Vatikana? To me ne preseneča.«

Za vojake, ki so kristjani, je dramatično soočanje z dejstvom, da bodo morda morali ubijati.

Škof Sobiło na vprašanje ljudi, kaj se dogaja v Vatikanu, odgovarja: »Ne skrbite, sveti oče je z nami. Trpi z vami in to bo videl iz prve roke, ko bo prišel v Ukrajino.« Po škofovih besedah je papežev obisk zelo potreben za trpeči ukrajinski narod.

V pogovoru za Crux je škof še dejal, kako je ena najtežjih drž med vojno radikalna krščanska zapoved »ljubi svojega sovražnika«: »Veliko Ukrajincev v moji škofiji pravi, da je zelo težko. Tudi za vojake, ki so kristjani, je dramatično soočanje z dejstvom, da bodo morda morali ubijati. Vendar na to gledajo na krščanski način - ne bom ubijal zato, ker sovražim Ruse. Morda bom moral to storiti, ker imam rad svojo državo, svojo družino in ker moram braniti mir. In da je to dejanje usmiljenja, da bi preprečil širjenje zla.«

V vojni ni ljudi brez vere.

Škof je povedal, da ga je nek vojak prosil za blagoslov in mu dejal: »Prosim, povejte moji družini, da mi je žal za vse vojno zlo, v katerem sem moral sodelovati.« Po besedah škofa Sobiła »v vojni ni ljudi brez vere«.

Jan Sobiło je rojen na Poljskem, pomožni škof pa je postal leta 2010. Kot pravi, ne namerava zapustiti Ukrajine in oditi na varno, v domovino. Tako kot vsi katoliški škofje v državi tudi on ostaja s svojim ljudstvom: »Nikamor ne grem. Če ostajajo naši ljudje, ostanemo tudi mi. Ko bodo prisiljeni oditi, bomo odšli tudi mi. Če Bog želi, da smo tukaj, bo poskrbel za nas.«