Mitja nam zelo pomaga. On je uredil vrtec za Mašo – vrtec v našem domačem kraju je sedaj porušen. Pomagal nam je tudi spraviti Mašo k zdravniku, ko je zbolela. Hodi z nami na upravno enoto, na banko in podobno. Hvaležne smo mu, da se z nami pogovarja v slovenščini. To nas zelo motivira, da postajamo v vašem jeziku vedno boljše. Sicer pa hodimo tudi k pouku slovenščine v Celje.

Mitja smo vzele čisto za svojega. Včasih gremo tudi k maši. Zelo lepo je, ko pri maši igra na kitaro. Imamo veliko srečo, da nas je z vsem srcem sprejel. Maša ves dan govori Mitja, Mitja, Mitja! Zjutraj ga kliče, še preden gre v vrtec: Mitja, dobro jutro!

Težko pa je, ker so naši moški ostali doma – možje, sinovi ali bratje ... Težko je ostati z njimi v stiku, saj včasih je internet, včasih ga ni. Včasih jim zmanjka tudi elektrike. Težko je tudi gledati, v kakšnih razmerah živijo ljudje, ki so ostali v domovini. Avtobusi in vlaki ne vozijo, vse poti morajo opraviti s kolesom. Marsikate...