Ukrajinske Cerkve ob 70. obletnici pokola v Volynu in vzhodni Galiciji pozvajo k spravi s Poljsko. V poslanici, objavljeni v pričakovanju spominskega dne, 11. julija, je zapisano: »Pozivamo vse Poljake in Ukrajince, naj še enkrat izrečejo naslednje besede: 'Odpustite nam, kakor tudi mi odpuščamo vam, in z dobrimi dejanji skupaj pretrgajmo verigo zla, ki nas veže že več stoletij.' Tako bi morali govoriti, tega bi morali naučiti svoje otroke in vnuke, tako bi morali ravnati.« 'Krvavi spopad med Ukrajinci in Poljaki' v drugi svetovni vojni označujejo kot 'eno največjih tragedij v naši zgodovini'.

Poziv so po navedbah nemške katoliške agencije KNA podpisali škofje in vodilni duhovniki sedmih veroizpovedi v Volynu na severozahodu Ukrajine. Tedanji množični umori še danes pestijo poljsko-ukrajinske odnose. Pod krinko nemške zasedbe so ukrajinski nacionalisti 11. julija 1943 v brezštevilnih pokolih sistematično pobijali poljsko prebivalstvo. Število žrtev se giblje okoli 100.000. Med povračilnimi ukrepi je umrlo okoli 20.000 Ukrajincev.

Okoliščine obeh pokolov med obema državama še danes niso povsem pojasnjene. Številni Poljaki so prepričani, da Ukrajina dejansko še ni priznala celotnih razsežnosti zločina in da se zanj še ni opravičila. Del ukrajinskih zgodovinarjev pa spor predstavlja kot 'osvobodilni boj'in s tem posredno zagovarja umore.

Pred drugo svetovno vojno je današnja ozemlje zahodne Ukrajine pripadalo Poljski. Skoraj vsi zgodovinarji iz obeh držav so si medtem že edini, da je Varšava tedaj Ukrajince močno diskriminirala.

Navdih za današnji dokument ukrajinskih Cerkva je med drugim prišel iz zgodovinskega pisma poljskih katoliških škofov, ki so ga leta 1965 poslali svojim nemškim kolegom. Že dvajset let po koncu druge svetovne vojne so zapisali: »Odpuščamo in prosimo odpuščanja.« Znameniti stavek so pred nekaj leti ponovili poljski katoliški škofje v skupnem pozivu k spravi z grško-katoliško Cerkvijo v Ukrajini.

Foto: splet