»V Kijevu pripravljajo nadaljnja nasilna dejanja proti ukrajinski Pravoslavni cerkvi moskovskega patriarhata,« je Putin po poročanju avstrijskega Kathpressa izjavil v dolgem televizijskem govoru minuli ponedeljek zvečer. Ukrajinska vlada, tako ruski predsednik, je »tragedijo razkola« cinično spremenila v orodje svoje državne politike.

Putin trdi, da je ukrajinska vlada »tragedijo razkola« cinično spremenila v orodje svoje državne politike.

V parlamentu v Kijevu naj bi po Putinovih besedah vložili nove zakone, usmerjene proti duhovnikom in več milijonom članov Cerkve moskovskega patriarhata. Kijev se ne odziva na zahteve po razveljavitvi teh zakonov, ki kršijo pravice vernikov, so Putinovi očitki. Podobno je izjavil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov: v Ukrajini napadajo pravoslavne vernike in »vse, kar je rusko«, kot njegove besede navaja moskovska agencija Interfax.

Putin je minuli ponedeljek zvečer s posebnim odlokom priznal Doneck in Lugansk kot neodvisni »ljudski republiki« in napovedal, da bo tja napotil ruske čete. Obe območji sta del Ukrajine, vendar sta od leta 2014 pod nadzorom proruskih separatistov.

Dve konkurenčni Cerkvi

Okoli 60 odstotkov izmed 45 milijonov Ukrajincev je pravoslavnih kristjanov, pripadajo pa dvema različnima Cerkvama: Ukrajinski pravoslavni cerkvi moskovskega patriarhata, ki jo vodi metropolit Onufrij, in avtokefalni (neodvisni) Pravoslavni cerkvi Ukrajine pod vodstvom metropolita Epifanija.

Slednja je nastala konec leta 2018, iz leta 1992 ustanovljenega Kijevskega patriarhata in Ukrajinske avtokefalne pravoslavne cerkve, ustanovljene leta 1921, ko so zaradi vojne na vzhodu Ukrajine med separatisti s podporo Moskve in ukrajinskimi vladnimi silami v državi pojavljali vedno glasnejši pozivi k ustanovitvi Pravoslavne cerkve, ki bi bila neodvisna od Rusije.

Carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. je v začetku januarja 2019 priznal avtokefalnost novi Pravoslavni cerkvi Ukrajine in jo tako izenačil z vsemi štirinajstimi obstoječimi pravoslavnimi nacionalnimi Cerkvami.

Častni voditelj svetovnega pravoslavja, carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I., je decembra 2018 na t.i. združitvenem cerkvenem zboru neuspešno poskušal združiti vse tri Cerkve. V začetku januarja 2019 je priznal avtokefalnost novi Pravoslavni cerkvi Ukrajine in jo tako izenačil z vsemi štirinajstimi obstoječimi pravoslavnimi nacionalnimi Cerkvami.

Ukrajina je za Moskvo »domovina pravoslavja«

Ruska pravoslavna cerkev na Ukrajino gleda kot na domovino pravoslavja in zato odločno zavrača cerkveno neodvisnost svoje južne sosede. Moskvi zvesta Cerkev ima v Ukrajini občutno več občestev kot nova Cerkev, priznala pa je, da je Ukrajinska pravoslavna cerkev izgubila okoli sto župnij. Po ukrajinski zakonodaji je za prestop cerkvenega občestva iz ene Cerkve v drugo potrebna privolitev najmanj dveh tretjin njenih vernikov. Sodeč po raziskavi, ki jo je pred nekaj tedni objavila kijevska ustanova Rasumkov, trenutno okoli dvakrat več kristjanov v Ukrajini čuti pripadnost avtokefalni Pravoslavni cerkvi Ukrajine.

Trenutno okoli dvakrat več kristjanov v Ukrajini čuti pripadnost avtokefalni Pravoslavni cerkvi Ukrajine.

Moskovski patriarhat v zadnjih tednih o trenutnem političnem sporu zaradi Ukrajine sicer molči, Pravoslavna cerkev v Rusiji pa je konec prejšnjega tedna pozvala k podpori beguncem iz vzhodne ukrajinske pokrajine Donbas. Ti ljudje so v izjemno težkem položaju, so pojasnili tamkajšnji cerkveni predstavniki. Več pravoslavnih metropolij na območjih, ki mejijo na Ukrajino, je v ta namen pozvalo k cerkvenim nabirkam za pomoč potrebnim.