Izgovori glede Nata, ki je obrambna, ne napadalna zveza, o ogrožanju preblizu postavljenih nasprotnih raket in drugem orožju, ki lahko preleti tisoče kilometrov in ni treba, da se nahaja v Ukrajini, celo v Evropi ne, je zgolj izgovor za one, ki bolestno sovražijo vse, kar je povezano z demokracijo in človekovimi pravicami ter človeka vrednim življenjem, za kar si prizadeva ukrajinski narod. Ta ne želi ničesar drugega, kot v Ukrajini živeti po ukrajinsko. 

Tudi zato slovenski levičarji neposredno ali posredno s kritiko nasprotnikov Rusije podpirajo Putina. Tako kot on se borijo proti fašizmu in nacizmu, kar je, skupno s komunizmom, zloraba največjega trpljenja v 20. stoletju za pridobitev oblasti. Vsakomur je jasno, kako se bo napad končal. Ne vemo pa, kdaj in koliko žrtev bo zahteval.

Predsednik Ukrajine je bivši igralec. Kot Šarec. Čeprav prvemu lahko marsikaj očitamo, pa se sedaj dostojanstveno brani. Ni vrgel ob prvem poku puške v koruzo. Ne paktira s sovražniki demokracije in ne zlorablja antifašizma in (anti)krščanstva.

Jok Ukrajine je svarilo in opozorilo.

Ruski obračun z Ukrajino je za Slovenijo izjemno poveden. Spomnimo se slovenske osamosvojitve in svojih priprav na obrambo, ki je s pametjo zlomila četrto najmočnejšo armado v Evropi. Ukrajinski voditelji, imeli so armado in veliko tujo pomoč, so v pripravah veliko, celo tragično zamudili. Zato je in bo cena višja.

Stotisoče beguncev nam sporoča, da človek ne more računati na nikogar, če ni sam pripravljen na obrambo. Pomagajo že, odgovornosti in ključnega bremena ne prevzemajo. Vsak je odgovoren za svojo srečo. Tudi država. Sreča vselej spremlja hrabre!

Slovenija je pred volitvami. Nekateri jih razglašajo kot ključne za našo prihodnost. Ne glede na vse pa nam ravno primer Ukrajine pove, kako pomembno je, komu zaupamo oblast. Ni idealne, še manj popolne. Volivci moramo z volitvami prevzeti odgovornost. Zase. 

Noben nov obraz nam ne bo niti za sekundo podaljšal ali olajšal življenja. Ne računajmo na druge. Najmanj na Evropo, ki so ji prva skrb istospolni in LGBT-kultura. Lahko si mislimo karkoli o obojem. Obstaja. Ne smemo pa pristati, da je to osrednji problem človeštva, Evrope in slovenstva.

Življenje zahteva resnost in odgovornost. Jok Ukrajine je svarilo in opozorilo.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (9/2022).