»Putin je ravnokar sprožil obsežno invazijo na Ukrajino. Miroljubna ukrajinska mesta so tarča napadov. To je vojna agresije. Ukrajina se bo branila in zmagala. Svet lahko in mora ustaviti Putina. Čas za ukrepanje je zdaj,« je na Twitterju zgodaj zjutraj zapisal ukrajinski zunanji minister Kuleba.

V ruskih letalskih napadih je po podatkih Kijeva umrlo najmanj sedem ukrajinskih vojakov, še 15 jih je ranjenih. Proruski separatisti so medtem sporočili, da so po ruskem vdoru v vzhodno Ukrajino zasedli dve manjši mesti. Gre za mesti Stancija Luganska in Šastija, so navedli.

Tuje tiskovne agencije poročajo tudi, da so ruske vojaške sile prodrle v kijevsko regijo, z raketami napadle številne vladne objekte ter letališče Hostomel v bližini ukrajinske prestolnice, pri čemer so bili sestreljeni najmanj trije ruski helikopterji. Rusija medtem trdi, da njihove sile proti ukrajinskim mestom ne uporabljajo nobenih letal, raket ali topništva.

Ruske sile so po ostrem boju prevzele nadzor nad območjem jedrske elektrarne Černobil. Predstavnik ukrajinskega predsednika je dejal, da je nemogoče reči, da je jedrska elektrarna varna: »To je danes ena najresnejših groženj Evropi.«

Putin ukrajinskim vojakom naj odložijo orožje

Ruski predsednik Putin je zgodaj davi naznanil začetek vojaške operacije v Ukrajini, potoča STA. Ukrajinske vojake je pozval, naj odložijo orožje. Pred tem sta Rusijo za pomoč pri »obrambi pred ukrajinsko vojsko« pozvala voditelja proruskih separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki ju je Moskva priznala kot neodvisni ljudski republiki. 

Oborožene sile proruskih separatističnih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine so ob pomoči ruske vojske prešle v protiofenzivo in pridobivajo ozemlje v spopadu z ukrajinskimi silami, poročajo tuje tiskovne agencije. Predstavniki proruskih in ruskih oblasti sicer ob tem zatjujejo, da se "civilistom ni treba ničesar bati".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kasneje zanikal, da nameravajo zasesti sosednjo državo. Cilj Rusije je, je dejal, "demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine". To pomeni "nevtralizacijo vojaškega potenciala, ki se je v zadnjem času zahvaljujoč odločnim dejavnostim iz tujine bistveno okrepil", je še dodal.

Zelenski razglasil vojno stanje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po začetku ruske invazije na Ukrajino, ki jo je sprožil ruski predsednik Vladimir Putin, za celo državo razglasil vojno stanje. Prek Facebooka je sporočil, da Rusija napada »vojaško infrastrukturo« in obmejno stražo. »Brez panike, pripravljeni smo na vse, zmagali bomo.« Medtem je sicer že govoril po telefonu z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.

Zelenski je ob tem prekinil tudi diplomatske odnose z Rusijo. Kijev je že odpoklical svojega stalnega predstavnika v Moskvi.

EU: Kremelj bo odgovarjal za svoja dejanja

Evropska unija in več evropskih držav je danes obsodilo rusko invazijo na Ukrajino. Predsednika Evropske komisije Ursula von der Leyen in Evropskega sveta Charles Michel sta na Twitterju zapisala, da bo Kremelj odgovarjal za svoja dejanja.

Ruski napad je obsodil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in opozoril, da bo napad ogrozil številna življenja. Zaradi napada so se na izrednem zasedanju dopoldne v Bruslju sestali veleposlaniki 30 članic zavezništva.

Zaradi ruske invazije na Ukrajino bo izredne razmere razglasila tudi Litva, je sporočil tamkajšnji predsednik Gitanas Nauseda.

Lokalna Karitas že na delu

Zaskrbljenost nad ruskim napadom Ukrajine so izrazili tudi pri Karitas Evropa. Kot so zapisali, so ob dogodkih pretreseni, hkrati pa opozarjajo, da se je treba izogniti dodatnemu trpljenju prebivalcev. »Lokalni sodelavci Karitas je na varnem in neutrudno dela v prizadevanjih za takojšen odziv na potrebe ljudi,« so navedli.

Obisk Janše v Kijevu odpovedan?

Skupaj s svojimi zaveznicami v zvezi Nato in Evropski uniji ostro obsojamo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini brez primere, je tvitnil premier Janez Janša. »Rusija mora takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine,« kjer pa je treba vzpostaviti območje prepovedi preletov, je zapisal v angleščini.

Dopoldne se je Janša po telefonu slišal z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom. Po pogovoru je Janša zapisal, da je bitka za Ukrajino, bitka za EU. Še danes se bo slovenski premier v Bruslju udeležil kriznega vrha EU, glede obiska v Kijevu pa 24ur.com poroča, da so pri Slovenski vojski potrdili, da je predsednik vlade rezervirani let odpovedal.

O razmerah je na zaprti seji danes razpraljvala tudi vlada RS in sprejela odločitve za potrditev aktualnih ukrepov zveze Nato in aktiviranje potrebnih dežurstev.

Evropski voditelji obsodili ruski napad

Tako kot številni drugi voditelji evropskih držav je ruski napad na Ukrajino obsodil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor.

Slovenija konzularne pomoči trenutno ne more zagotavljati

Konzularno poslovanje slovenskega veleposlaništva v Kijevu je do nadaljnjega ustavljeno, slovenski veleposlanik pa sicer ostaja v Kijevu, so danes sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve. 

Vodja konzularnega sektorja Andrej Šter je danes poudaril, da je »nudenje konzularne asistence na območju Ukrajine trenutno povsem neizvedljivo. Tisti, ki so na varnem, naj tam tudi ostanejo in spremljajo razmere. Če se odločijo, da državo zapustijo, naj to storijo na varen način, kot jim njihova lokacija to omogoča. Ves čas naj imajo pri sebi veljaven osebni dokument, priskrbijo naj si zadostne zaloge vode in hrane, če nameravajo potovati z avtom, pa naj imajo pri sebi tudi dovolj goriva, saj lahko pričakujemo pomanjkanje teh dobrin.« 

Številni Kijevčani skušajo zapustiti mesto

Številni prebivalci ukrajinske prestolnice Kijev, ki so se danes zaradi ruske invazije se zbudili ob zvokih eksplozij in siren, poskušajo poiskati zatočišče ali pobegniti. Nekateri se skrivajo na postajah mestne podzemne železnice in v zakloniščih, drugi poskušajo mesto zapustiti, poročajo tuji mediji. Gneče na mejah so vedno večje, ljudje s prtljago hodijo na avtobuse in metroje, vrste se nabirajo tudi pred bankomati in na bencinskih črpalkah. Vse več družin z otroki se zateka po kleteh in bombnih zakloniščih v upanju, da bodo tam ostali varni.

V Evropi se zaradi tega širi zaskrbljenost zaradi nove potencialne begunske krize. Poljska in Madžarska sta že napovedali, da bodo ukrajinskim beguncem ponudili vso potrebno humanitarno pomoč. Tudi EU naj bi že imela pripravljene načrte za sprejem beguncev, poročajo tuje agencije.

Države, ki mejijo z Ukrajino sporočajo, da so pripravljeni sprejeti begunce, ki so na poti k njim. Poleg Češke, Madžarske, Poljske, Romunije ter Slovaške, bo begunce sprejela tudi Finska pravi premierka Sanna Marin. 

V pričakovanju prihoda beguncev po ruskem napadu na Ukrajino je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da ima EU z državami članicami v bližini Ukrajine že pripravljene načrte za ravnanje v nepredvidljivih razmerah, ki vključujejo tudi sprejem beguncev. Načrti so bili pripravljeni v okviru širših priprav v primeru ruskega napada.

Janez Janša: Neposredne nevarnosti za vojaške spopade na ozemlju Slovenije zaenkrat ni 

Premier Janez Janša se je danes ponovno zavzel, da bi morala Evropska unija Ukrajini čim prej zagotoviti perspektivno polnopravnega članstva v EU. S poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim sta na EU in Evropski svet naslovila posebno pismo, ki ga je doslej podprlo že več njunih evropskih kolegov.

O današnji seji vlade o razmerah v Ukrajini je Janša povedal, da so na njem ocenili tudi neposredno stopnjo ogroženosti države. Ocenili so, da obstaja možnost kibernetskih napadov, neposredne nevarnosti za vojaške spopade na ozemlju Slovenije pa ni.

Slovenski državljani, ki so trenutno v Ukrajini, so po njegovih navedbah na varnem in v stiku s slovenskim veleposlaništvom. Zaenkrat ni podatkov, da bi bil kdo od njih pogrešan ali ranjen. »Delamo na tem, da nihče ne bi bil pozabljen,« je dejal premier. Njegov obisk Kijeva, ki je bil načrtovan za danes, je prestavljen na kasnejši čas.

Ovse umaknil opazovalce iz Ukrajine

Ruska invazija na Ukrajino je zločin proti človečnosti, obžalovanja vredno in sramotno je, kako Rusija ga opravičuje, pa je dejal poljski zunanji minister in trenutno predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Zbigniew Rau.  Ovse je sicer zaradi slabih varnostnih razmer  iz Ukrajine umaknil svoje opazovalce.