Edina rimsko-katoliška župnija v mestu si prizadeva zagotoviti materialno pomoč in duhovno podporo vsem pomoči potrebnim, je v pogovoru za spletni portal Vatican News povedal tamkajšnji duhovnik Maksim Padlevski. Kot je pojasnil, so vrata njegove cerkve ostala odprta tudi v času ruske zasedbe.

Župnija med okupacijo ni bila zaprta, vsak dan smo obhajali sveto mašo.

»Hvala Bogu, da župnija med okupacijo ni bila zaprta. Vsak dan smo obhajali sveto mašo. Ko se je v mestu naselila ruska vojska, je v župnišče prišlo veliko ljudi, nekateri so tam celo prenočili. Pozneje pa so se vrnili na svoje domove.«

V Hersonu primanjkuje elektrike, vode in plina. FOTO: Vatican Media

Mešani občutki

Zdaj, po osvoboditvi izpod Rusov, imajo ljudje v Hersonu mešane občutke, poroča duhovnik: »Po eni strani so zelo veseli, da smo se znova združili in da so ukrajinske enote znova zavzele mesto. Toda že skoraj dva tedna smo brez luči in vode, nekateri se ne morejo ogrevati, veliko ljudi si hrano kuha kar na ulici.«

Do izbruha vojne je župnija štela 150 vernikov, zdaj pa jih je v Hersonu ostalo le še približno petdeset.

Do izbruha vojne je župnija štela 150 vernikov, zdaj pa jih je v Hersonu ostalo le še približno petdeset. Humanitarna pomoč v mesto prihaja postopoma; minuli konec tedna je v okviru akcije, ki so jo organizirali dominikanci iz Fastova pri Kijevu, v Herson prispelo enajst ton humanitarnih potebščin.

Poškodovan most pri Hersonu. FOTO: Vatican Media

Prve evakuacije

Bolne in ostarele prebivalce trenutno evakuirajo iz mesta, kar je po navedbah ukrajinske vlade prostovoljen in zgolj začasen ukrep. Ker Rusi namerno napadajo oskrbo z energijo v številnih delih Ukrajine, so življenjske razmere marsikje zelo težke.

Na primer v Harkovu: pomožni škof te metropole na vzhodu Ukrajine Jan Sobiło v pogovoru za Vatican News poroča, da težave z ogrevanjem in kuhanjem, predvsem pa pogosti bombni in raketni napadi ljudi psihično močno izčrpavajo.

Bombni napadi spodbujajo še več sovraštva, saj so preživeli na smrt utrujeni, ker jim nenehni zračni alarmi ponoči ne pustijo spati.

»Takšni bombni napadi spodbujajo še več sovraštva, saj so preživeli na smrt utrujeni, ker jim nenehni zračni alarmi ponoči ne pustijo spati. Ljudje ponoči ležijo v postelji in se sprašujejo, ali bo na njihovo hišo padla raketa ali bomba. Mnogi ne morejo zbežati v zaklonišče ali v klet vsakokrat, ko se oglasi zračni alarm, zato živijo v stresu, vsak bombni napad pa sproži še več sovraštva, saj se ljudje sprašujejo: kdaj se bo to naposled končalo, kdaj bom končno lahko zaspal? Zakaj nas ne pustijo pri miru, saj nismo vojaki, zakaj nas bombardirajo?«

Pomožni škof, ki je pristojen za Harkov in Zaporožje, ne skriva svojega mnenja, da bi moral Zahod Ukrajini dobaviti orožje že veliko prej, saj potem po njegovem mnenju za civilno prebivalstvo ne bi bilo tako hudo. Miru zaenkrat ni na vidiku: »Nov val ruskih napadov znova kaže, da miru še ne bo in da je treba sovražnika čim prej premagati! Če ga ne bomo premagali, se bo to zatiranje in življenje v negotovosti in strahu nadaljevalo.«

Pomožni škof Harkova. FOTO: Vatican Media

Božično drevesce v okopih?

Škof Sobiło je bil pred nekaj dnevi v Rimu, kjer je govoril tudi s papežem. Z okna papeške palače je videl, kako na Trgu sv. Petra postavljajo božično drevo. Nato se mu je porodila precej nora zamisel: v okope vojakov na fronti je treba postaviti majhna božična drevesca …

Cerkev je v sedanjih težkih razmerah ljudem tako blizu, kot je le mogoče.

»Cerkev je v sedanjih težkih razmerah ljudem tako blizu, kot je le mogoče. Vsem je jasno: ali se bomo skupaj rešili ali pa skupaj umrli. V tej vojni se nihče ne more rešiti sam. Zato je Cerkev trenutno zelo iskana. Ljudje vidijo, da jim prinaša Boga in vse vrste pomoči, zato se tudi kot člani Cerkve počutijo močnejše.«