Odločitev prihaja dan po tem, ko je minilo pol leta od začetka ruskega napada na Ukrajino. V Kremlju zatrjujejo, da bojevanje poteka po načrtih. Medtem imajo zahodni analitiki drugačno mnenje glede uspešnosti ruskih sil. Trdijo namreč, da so ruske izgube dosegle več deset tisoč vojakov, prav tako pa je ruska invazija izgubila svoj začetni zagon, ukrajinske sile pa vedno uspešneje hromijo logistiko ruske vojske.

Napad na železniški postaji terjal več kot 20 življenj

Med drugim je v ruskem raketnem napadu na ukrajinsko železniško postajo v kraju Čapline je umrlo 25 ljudi, poročajo tamkajšnji mediji. Med žrtvami sta tudi dva otroka. Še približno 50 jih je bilo ranjenih, je sporočil ukrajinski predsednik Zelenski. Rusija je medtem sporočila, da je bilo v tem napadu ubitih več kot 200 ukrajinskih vojakov in deset enot vojaške opreme.

Kot je dejal Zelenski, je za napad na železniško postajo Čapline v regiji Dnipropetrovsk izvedel, ko se je pripravljal na pogovor z Varnostnim svetom, in dodal: »Tako se je Rusija pripravljala na zasedanje Varnostnega sveta ZN.«

Zelenski: Boj za neodvisnost »se ne bo nikoli končala«

»Čapline je danes naša bolečina. Skoraj je že noč, naš glavni dan, dan neodvisnosti Ukrajine, se bliža koncu, toda naša neodvisnost se nikoli ne bo končala,« je povedal Zelenski. Ukrajina je namreč v sredo minila v znamenju dneva neodvisnosti, vseskozi pa so se vrstila opozorila, da bi lahko ruske sile »zmotile« to praznovanje.

EU obsodil napad in okrivil Rusijo

 Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je medtem napad obsodil na družbenem omrežju Twitter. Pri tem pa namreč ni navedel, kako namerava Bruselj doseči, da bo Moskva odgovarjala za napad. 

Borrell bo sicer prihodnji teden v Pragi gostil zasedanji zunanjih in obrambnih ministrov unije, na katerih bodo govorili o vojni v Ukrajini. Predlagal bo, naj EU zagotavlja urjenje ukrajinskih sil. Nekatere članice, predvsem tiste, ki mejijo na Rusijo, bodo pa predlagale prepoved izdajanja turističnih vizumov za ruske državljane v EU.

Članice EU so v šestih mesecih, kar traja ruska invazija na Ukrajino, proti Rusiji uvedle vrsto gospodarskih sankcij. Številne članice Ukrajini pomagajo tudi z orožjem.

Podpora ukrajinskemu boju

Po vsem svetu so se zbirali podporniki, da bi obeležili neodvisnost Ukrajine, več svetovnih voditeljev pa je podprlo Ukrajino v njihovem boju.

Sporočila podpore so prihajala z vsega sveta: iz Avstralije, Nemčije, Finske, Poljske, Turčije itd. Papež Frančišek je v Vatikanu pozval h »konkretnim korakom« za končanje vojne in preprečitev nevarnosti jedrske katastrofe v jedrski elektrarni Zaporožje.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je ob polletnem napadu Ukrajine s strani Rusije izpostavil, da bi lahko »nesmiselna vojna« milijone ljudi pahnila v skrajno revščino, tako v Ukrajini kot zunaj nje.

Johnson napovedal pomoč v višini več kot 50 milijonov funtov

Premier Združenega kraljestva Boris Johnson je po poročanju BBC-ja nenapovedano obiskal Kijev in napovedal za 54 milijonov funtov (63,5 milijona dolarjev) nove vojaške pomoči. Že pred tem pa je ameriški predsednik Joe Biden napovedal, da bodo ZDA za Ukrajino namenile dodane tri milijarde dolarjev (2,5 milijarde funtov).

V okupiranih delih Ukrajine kmalu referendumi? 

Po navedbah tujih medijev pa bi Rusija lahko že ta teden začela izvajati referendume, s katerimi bi upravičila svoj nadzor nad okupiranimi deli Ukrajine, je opozoril svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Kirby: »ZDA so izvedele, da je rusko vodstvo ukazalo uradnikom, naj se začnejo pripravljati na izvedbo referendumov v Hersonu, Donecku, Lugansku, Zaporožju in še posebej v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu.«

Referendumi bi se lahko začeli v naslednjih dneh ali tednih, do napovedi prvega pa bi lahko prišlo še pred koncem tega tedna.