Zračni napadi na ukrajinska mesta se nadaljujejo, število smrtnih žrtev še naprej narašča, prav tako stopnja uničenja v sporu, ki dejansko traja že deset let, od ruske priključitve Krima.

Po besedah kijevskega višjega nadškofa Svjatoslava Ševčuka je cilj Rusije v trenutnem oboroženem sporu »uničiti obstoj celotnega naroda«: »Ljudi v Ukrajini pobijajo, ker so Ukrajinci.« Ukrajinski cerkveni dostojanstvenik že dlje časa opozarja na strahoten vpliv vojne na tamkajšnje ljudi, predvsem na družine, saj število ločitev v državi dosega raven brez primere, kar je višji nadškof Ševčuk izpostavil tudi v pogovoru za našo spletno stran v lanskem novembru.

Cerkev in njeni pastirji v Ukrajini trenutno iščejo nove načine za služenje svojim ljudem, predvsem tistim, ki so izgubili bližnje.

»Lahko pričujemo, da je to, kar se zdaj dogaja v Ukrajini, genocid,« je po navedbah britanskega spletnega portala Catholic Herald v nedavnem pogovoru za medije dejal višji nadškof. Prek video povezave je sodeloval na konferenci človekoljubne organizacije »Pomoč Cerkvi v stiski«, ki je zasedala pred 10. obletnico začetka oboroženega spopada v Ukrajini.

Kijevski višji nadškof je udeležencem konference med drugim spregovoril o pomenu obsodbe ruskih vojnih zločinov in o ukrajinskih otrocih, ki so bili izgnani v Rusijo, o čemer smo na naši spletni strani že poročali. Posebej pa je izpostavil tudi pastoralne razmere na terenu: Cerkev in njeni pastirji v Ukrajini trenutno iščejo nove načine za služenje svojim ljudem, predvsem tistim, ki so izgubili bližnje, kar so poimenovali »pastorala žalovanja«.

180.000 porok, 120.000 ločitev

Po Ševčukovih besedah je prihodnost Ukrajine in tamkajšnje Cerkve odvisna od tega, kako se bodo lahko odzvali na veliko potrebo ljudi v Ukrajini, da premagajo travmo vojne. Vojna ima namreč posebej uničujoč vpliv na družine: veliko ljudi je umrlo, številni so v ujetništvu ali pogrešani. Ukrajina je leta 2023 zabeležila več kot 180.000 porok, obenem pa tudi okoli 120.000 ločitev, kar po besedah višjega nadškofa pomeni »največje število ločitev v zgodovini neodvisne Ukrajine«. To predstavlja velikanski pastoralni izziv za Cerkev in njene duhovnike.

Duhovniki in redovniki si prizadevajo zagotoviti duševno, telesno in duhovno podporo prebivalstvu.

Vir nenehne zaskrbljenosti je tudi humanitarna kriza, saj se trenutno okoli sedem milijonov Ukrajincev sooča s pomanjkanjem hrane, ob tem pa se prejeti paketi pomoči zmanjšujejo, ker vojna traja že toliko časa. Osrednja vloga župnij je pomoč notranje razseljenim, ki nimajo zatočišča, potem ko so zapustili svoje domove ter odšli v varnejša mesta in na varnejša območja.

Po vsej Ukrajini se odpirajo rehabilitacijski centri: eno pomembnejših vlog ima tisti v Lvovu, kjer ukrajinski mladi dobivajo proteze in so deležni ustreznih rehabilitacijskih programov. Duhovniki in redovniki si prizadevajo zagotoviti duševno, telesno in duhovno podporo prebivalstvu, učitelji, prostovoljci in številni strokovnjaki pa so zaprosili za usposabljanje za pomoč pri dolgoročnem prizadevanju za obnovo države.