Zakaj na svetu trpijo nedolžni ljudje, se sprašuje višji nadškof Ševčuk in pojasni, da Sveto pismo v primeru umora nedolžnih otrok v Betlehemu izpostavlja prav to: gre za »krut praznik«, ki ga obhajamo kmalu po božiču, ko se spominjamo nedolžnih otrok, ki jih je v Betlehemu dal pobiti kralj Herod. Nekatere Vzhodne cerkve so praznik Jezusovega rojstva obhajale minuli konec tedna.

Kijevski višji nadškof Svjatoslav Ševčuk. FOTO: Vatican Media

Nekoč v Betlehemu, danes v Ukrajini

Po besedah nadškofa Ševčuka to vprašanje ostaja skrivnostna uganka tudi za teološko znanost. Človeška logika pred krvjo nedolžnih otrok obnemi in danes bolj kot kdaj koli vidimo, kako je vojna najbolj nesmiselna stvar, eden najbolj nesmiselnih dogodkov, ki ga je skoraj nemogoče razumsko razložiti: »Zakaj se preliva kri nedolžnih otrok? Nekoč v Betlehemu, danes v Ukrajini. Danes o tem znova sprašujemo Gospoda. In morda lahko tukaj, v veri v utelešenega Kristusa, ki se je rodil med nami, najdemo nekaj luči za razumevanje.«

Kijevski višji nadškof resnično upa, da bo božični čas, ki v Ukrajini še vedno traja, »duhovna opora, tolažba in pomoč predvsem materam, ki so izgubile svoje otroke v tej svetoskrunski in brezbožni vojni«.

Praznovanje božičnih praznikov je bilo za preizkušane Ukrajince še bolj doživeto zaradi navzočnosti kardinala Krajewskega.

Konkretna solidarnost

Med letošnjimi božičnimi prazniki so Ukrajinci obisk vatikanskega »socialnega delavca« kardinala Konrada Krajewskega doživeli kot izraz konkretne solidarnosti, je v pogovoru za spletni portal Vatican News povedal provincialni vikar dominikancev v Ukrajini, p. Jaroslaw Krawiec. Kot je pojasnil, je v prizadevanja za pomoč vključena tudi njegova verska skupnost.

Letos so božič na poseben način praznovali v Fastivu, mestu blizu Kijeva, kjer delujejo dominikanski samostan, župnija in center za humanitarno pomoč. Praznovanje je bilo še bolj doživeto zaradi navzočnosti kardinala Krajewskega. V mestu so sicer imeli precej težav z elektriko in razsvetljavo, kot še marsikje drugod v Ukrajini, zato so morali vklopiti generatorje. Tamkajšnji ljudje so tega že navajeni, »praznične« razmere pa so po mnenju p. Jaroslawa pomagale tudi kardinalu Krajewskemu, da je bolje razumel, s kakšnimi težavami se vsak dan soočajo prebivalci Ukrajine.

Kardinal Konrad Krajewski med Ukrajinci. FOTO: Vatican Media

Božič z gostom iz Vatikana

Kardinal Krajewski je na božični večer sedel skupaj za mizo s patri dominikanci, prostovoljci in begunci, za katere redovniki skrbijo že od začetka vojne. Kardinal je pozneje v ganljivem nagovoru med prazničnim bogoslužjem izrazil prepričanje, »da bi se Jezus danes rodil v Ukrajini«. Navzoči verniki so s solzami v očeh prisluhnili njegovim besedam in hvaležno sprejeli voščila in pozdrave papeža Frančiška, ki je blizu vsem ukrajinskim kristjanom.

Kardinal je ukrajinskim vernikom prinesel rožne vence, dar svetega očeta, in ob tem dejal, naj ti nabožni predmeti ne ostanejo zgolj darilo ali muzejski eksponat: »To je dar, ki nam pomaga pri molitvi," je dejal kardinal, p. Jaroslaw pa je dodal, da so papeževi rožni venci spodbudili molitveno verigo v župniji Fastiv.

Zelo pomembno je, da ljudi, ki se žrtvujejo in dajejo svoja življenja za druge, okrepimo v veri.

Moč za nadaljevanje poti

Po mnenju p. Jaroslawa je bil obisk kardinala iz rimske kurije zelo pomemben in potreben ne le za begunce, za katere dominikanci skrbijo, ampak predvsem za njih same in prostovoljce, ki jim pomagajo:

»Lepo je bilo moliti skupaj s kardinalom. Prišel je v kapelo, sedel in prisluhnil spovedi številnih vernikov, naših prostovoljcev, ki so želeli prejeti zakrament sprave pred božičnimi prazniki. Na povsem nepričakovan način se jim je ponudila priložnost, da jim zakrament sprave podeli kardinal Krajewski. To je zelo pomembno: ljudi, ki se žrtvujejo in dajejo svoja življenja za druge, je treba okrepiti v veri. Nismo pričakovali, da bo podpora prišla na tak način. Za nas je bilo to znamenje, da je Božja milost z ljudmi, ki pomagajo drugim.«

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. FOTO: Vatican Media

Pomoč ljudem, ki bežijo pred vojno

Med trenutno vojno dominikanci, ki delujejo v šestih različnih krajih v Ukrajini, pomagajo ljudem na različne načine. To vključuje tudi humanitarno pomoč. 6. januarja so odprli dom za razseljene družine v Fastivu, ki ga je blagoslovil apostolski nuncij v Ukrajini, nadškof Visvaldas Kulbokas.

P. Jaroslav poroča, da so redovniki od leta 2019 iskali prostor, kjer bi lahko služili ljudem z različnimi potrebami, ostarelim, bolnim in ubogim. S pomočjo območne uprave so lahko kupili stavbo nekdanje bolnišnice, kjer so se leta 2020 začela obnovitvena dela. Po silovitem izbruhu vojne je bilo hitro jasno, da bo hiša namenjena beguncem, saj je veliko ljudi izgubilo svoje domove.

Dominikanci v Ukrajini redno dostavljajo humanitarno pomoč na območja, ki jih je vojna najbolj prizadela.

S pomočjo dobrotnikov so bila dokončana dela v prvem nadstropju stavbe, kar je omogočilo nastanitev skoraj petdesetih oseb iz različnih delov Ukrajine - Bakhmuta, Pokrovska in obrobja Harkova. Dominikanci si še naprej prizadevajo, da bi čim prej dokončali obnovo še dveh nadstropij stavbe in tako pomagali še več ljudem ter jim omogočili čim bolj mirno življenje.

Poleg tega dominikanci na območja, ki jih je vojna najbolj prizadela, dostavljajo humanitarno pomoč. Pred kratkim so obiskali Harkov, Izjum in Balaklijo, večkrat so bili že v Hersonu. Po osvoboditvi območij okoli Kijeva dejavno pomagajo tamkajšnjim prebivalcem, saj je bilo to področje močno poškodovano v napadih ruske vojske. Fastivu, ki leži 70 km jugovzhodno od Kijeva, je bila ta usoda prihranjena.

Študij kljub vojni

Dominikanci v Ukrajini vodijo tudi Inštitut za verske študije sv. Tomaža Akvinskega v Kijevu, kar je po mnenju p. Jaroslawa zelo pomembno poslanstvo: »Naloga Cerkve v času vojne namreč ni samo pomagati in zagotavljati humanitarno pomoč, ampak tudi učiti in pričevati o resnici.«

P. Jaroslaw priznava, da je bil tudi sam zelo presenečen, ko se je v lanskem septembru vpisalo toliko novih študentov. Nekateri so pojasnili, da želijo z njihovo pomočjo razumeti, kaj se zdaj dogaja v Ukrajini in v svetu. V vojnih razmerah, tako p. Jaroslav, je izobraževalni proces zapleten: pouk izvajajo v predavalnicah, pa tudi prek spleta, tako da lahko študij nadaljujejo tudi študentje, ki so trenutno v tujini.

Inštitut sv. Tomaža Akvinskega se trenutno sooča z enakimi težavami kot vse druge izobraževalne ustanove v Ukrajini: pogosto ni luči, ni interneta, včasih se nekateri učitelji ne morejo povezati, včasih učenci izgubijo povezavo. Težave poskušajo premagati, kajti pomembno je, je prepričan p. Jaroslaw, da mladi nadaljujejo izobraževanje, saj kljub vojni želijo misliti tudi na prihodnost, in to je eden od odzivov dominikanskega reda in Katoliške cerkve na te razmere.

Ukrajinski vsakdan. FOTO: Vatican Media

Biti z ljudmi …

»Trenutno je bistvenega pomena biti z ljudmi: kot bratje, kot duhovniki, kot tisti, ki prinašajo veselo oznanilo, evangeljske besede, Jezusa Kristusa v zakramentih Cerkve,« pojasnjuje duhovnik in s tem povzame bistvo njihovega poslanstva med vojno: »Seveda je pomembna tudi humanitarna pomoč. Veliko nam pomagajo naši dominikanski bratje in sestre po vsem svetu. Vidijo, da lahko zahvaljujoč nam, ki smo tukaj v Ukrajini, pomagajo ljudem, ki trpijo zaradi vojne.«

Naj se sliši še tako nasprotujoče, ta vojna me je še bolj povezala z Ukrajino, kjer opravljam svojo službo kot dominikanec, kot duhovnik.

… in služiti vsem

V Ukrajini se druge svetovne vojne spominjajo le redki ljudje. Za večino Ukrajincev je izkušnja oboroženega spora takšnih razsežnosti povsem nova, je še pojasnil p. Jaroslaw.

»Nikoli si nisem mislil, da bom živel v vojnih razmerah,« priznava dominikanski redovnik, »vendar sem od začetka čutil, da je tu moje mesto, čeprav nisem Ukrajinec, ampak Poljak. In naj se sliši še tako nasprotujoče, ta vojna me je še bolj povezala z Ukrajino, kjer opravljam svojo službo kot dominikanec, kot duhovnik. Te razmere mi seveda porajajo različna vprašanja, včasih čutim negotovost, strah pred prihodnostjo, toda po drugi strani zelo močno občutim Božjo milost, moč, ki prihaja od Njega.«

Dominikanci v Ukrajini so izjemno pogumni, pripravljeni so stati ob strani ljudem, ki potrebujejo njihovo pomoč, služijo skupnosti, darujejo sami sebe, svoje življenje, svoj čas, svojo moč: vse, kar imajo. Tudi kardinal Krajewski je med božičnim nagovorom spomnil, kako Jezus kliče vse ljudi: pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi. In to še posebej velja zdaj, v vojnih razmerah.