Po navedbah vatikanskih medijev bosta kardinala Parolina na papeževo željo med obiskom spremljala dva domača duhovnika: p. Ruslan Mihalkiv, rektor semenišča kijevsko-žitomirske škofije, in p. Andrij Lehovič, tajnik lvovskega nadškofa metropolita latinskega obreda.

Marijino svetišče v Berdičivu. FOTO: Vatican Media

Stoletja romanj in milosti

Berdičiv je bil sicer za narodno svetišče uradno imenovan šele oktobra 2001, vendar papež Frančišek opozarja na večstoletno izročilo romanj v to Marijino svetišče: leta 1630 je vojvoda oz. upravitelj Kijeva Januš Tiškevič tam ustanovil samostan v zahvalo za osvoboditev izpod Tatarjev in podaril ikono Božje Matere Marije Snežne, naslikane v 16. stoletju. Pobožnost češčenja ikone se je kmalu razširila po vsej državi, saj so romarji z veseljem prihajali, da bi pokleknili pred čudežno Marijino podobo.

Izvirna ikona iz Berdičiva je bila leta 1941 uničena v požaru, kopija je bila izdelana petdeset let pozneje, leta 1991.

Izvirna ikona iz Berdičiva je bila leta 1941 uničena v požaru. Kopijo je petdeset let pozneje, leta 1991, izdelala slikarka in restavratorka iz Krakova, Božena Muha-Sowinska.

Marijina ikona iz Berdičiva. FOTO: Юрий Рудницкий/Wikipedia

Molitev za konec vojn

Danes, bolj kot kdaj koli prej, v tem »tragičnem obdobju vojn in nasilja«, se Ukrajina zateka k Marijini priprošnji za posebno milost, milost miru.

Papež Frančišek vedno znova kliče blagoslov nad preizkušano ukrajinsko ljudstvo.

Papež Frančišek v pismu kardinalu Parolinu piše: »Spodbudili boste vse udeležence tega dogodka, da bodo nenehno prosili Kraljico miru, naj konča vojno v Ukrajini in v vseh delih sveta, ter se ponudi kot zgled blagoslova med ženami, ki jih moramo posnemati, saj je všečna Bogu, ki je 'mogočne vrgel s prestola in povišal nizke'«.

Pismo se zaključi s papeževim povabilom, naj podeli svoj blagoslov, pa tudi »dobrohotnost in bližino ljubljenemu ukrajinskemu ljudstvu v tem izjemno zahtevnem času«.