V dolgem televizijskem nagovoru, ki je bil po ocenah poln jeze in zamer, je Putin sinoči položil ideološke temelje za morebitno nadaljnjo vojaško akcijo. Izrazil je prepričanje, da »Ukrajina ni zgolj navadna sosednja država, ampak so to naši tovariši in bližnji« in dodal, da »je sedanjo Ukrajino v celoti ustvarila boljševiška, komunistična Rusija« po revoluciji leta 1917, in sicer na škodo Rusije z odtujitvijo zgodovinskih ruskih ozemelj. 

Kot argument za sedanji ruski pristop je navedel tudi domnevno preganjanje pravoslavnih kristjanov moskovskega patriarhata v Ukrajini. Po Putinovem prepričanju je Nato ves čas zavajal Rusijo, to pa zdaj ogrožajo Natove rakete, ki da so nameščene na mejah Rusije.

Vladimir Putin je z voditeljema obeh separatistični regij v Kremlju podpisal sporazuma o medsebojni pomoč. FOTO: Twitter ruskega predsednika

»Očitna kršitev mednarodnega prava«

Ukrajinski predsednik se je odzval z besedami, da se Ukrajina ne bo odzvala na provokacije, vendar se ne bo odpovedala svojemu ozemlju. Evropska unija je priznanje »separatističnih ozemelj« označila za očitno kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minških dogovorov. Na varnostnem svetu ZN ruske odločitve ni podprla niti Kitajska. Rusko priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk je obsodila tudi slovenska vlada. Na ministrstvu za zunanje zadeve so dejali, da Slovenija neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru mednarodno priznanih meja.

Putin je Zahodnjakom zadal klofuto, s katero zapira vrata pogajanjem, in Evropi zagrozil z vojaškim sporom, so zapisali v belgijskem dnevniku Le Soir. Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je zapisal, da Putinovo dejanje »za EU mora biti signal, da nemudoma uvede stroge sankcije proti Rusiji«; »če se to ne bo zgodilo, bo v tem Putin videl spodbudo za napredovanje«. Med možnimi sankcijami se omenja izločitev Rusije iz medbančnega plačilnega sistema SWIFT, nemški kancler Olaf Scholz pa je dejal, da glede na ruske korake ne bo mogoče potrditi plinovoda Severni tok 2.

»Spodkopana legitimnost Ukrajine«

»Tako se končuje svet po drugi svetovni vojni, pa tudi po hladni vojni,« je dogajanje komentiral Washington Post in dodal, da je Kremlin spodkopal legitimnost neodvisne Ukrajine in njene vlade, pa tudi vseh vidikov evropske varnostne arhitekture. O velikih geopolitičnih spremembah je prepričan tudi ruski tisk, le da s povsem drugačnega zornega kota. Časnik Vzgliad je odločitev Kremlina označil za zgodovinsko: nakazuje novo ideologijo ruske zunanje politike in, kot je dejal politični ekonomist Vladimir Avatkov, »rojstvo postukrajinskega sveta«. Sicer bo to po mnenju Ilije Graščenkova, strokovnjaka za regionalno politiko, prineslo tudi »neizogibne gospodarske sankcije«. »Zbudili se bomo v državi, ki ima več problemov kot prej, a to je vse.«

Možni vojaški scenariji

Nad Ukrajino se torej še naprej zbirajo temni oblaki. Kakšni možni scenariji se rišejo, če bo Rusija še globlje stopala v vojno? 

Ameriški general Philip Breedlove, poveljnik sil Nata v Evropi med rusko priključitvijo Krima leta 2014 in predavatelj mednarodnih odnosov na univerzi Georgia Tech, je za italijanski dnevnik Corriere della Sera menil, da je prvi cilj ruskega priznanja Donecka in Luganska vzbuditi nezadovoljstvo Ukrajincev do predsednika Zelenskega zaradi izgube ukrajinskih ozemelj. Po mnenju Breedlova trenutno obstajajo trije možni scenariji napada, vsak z drugačnim geostrateškim ciljem. 

Prvi je izvajati pritisk s severa na Kijev in spodnesti vlado Zelenskega. Drugi je invazija z vzhoda, ki bi ukrajinski vladi, predvsem pa EU in Natu poslala Putinovo sporočilo: tukaj sem, razkrojil bom varnost vzhodne Evrope, vi tu ne igrate nobene vloge. Tretji scenarij pa je izvajanje hudega gospodarskega pritiska z juga: če bi zavzel ukrajinsko obmorsko mesto Mariupol in dele pristanišča v Odesi, bi bila Ukrajina povsem odrezana od morja. »Ne vem, ali bo to blitzkrieg ali pa invazija celotnega ozemlja, vendar pa je sila, ki lahko povzroči hudo škodo Ukrajini, gospodarstvu in narodu, pripravljena,« je dejal Breedlove.

Po njegovih besedah Rusija nima dovolj vojaških zmogljivosti za vse tri scenarije. Toda pomemben del ukrajinskih vojaških sil je trenutno v bližini ruske meje na vzhodu, in Rusi bi lahko napadli prav tam, v tem primeru pa bi se Ukrajinci lahko bali napada na severu ali jugu. Za razliko od Zahoda, ki napoveduje sankcije, Rusija po besedah Breedlova posega po vseh možnih instrumentih: vojaških (190.000 vojakov, ki obkrožajo Ukrajino), gospodarskih (grožnje glede dobave plina) ter diplomatskih in informacijskih (trditve, da Ukrajina izvaja genocid).