UKOM in STA podpisala pogodbo za opravljanje javne službe za leto 2022
UKOM in STA podpisala pogodbo za opravljanje javne službe za leto 2022
Pogodba upošteva zahteve, ki jih od STA predvideva Zakon o STA, med drugim brezplačen dostop do fotografij. Skupni letni načrtovani znesek državne pomoči v obliki nadomestila za financiranje javne službe za leto 2022 ostaja enak kot v predhodnih dveh letih, in sicer 2.028.000 evrov, je sporočil UKOM.
Možnost korigiranja pogodbe
Ob podpisu pogodbe je UKOM izpostavil, da ta znesek letnega nadomestila za javno službo pomeni akontacijo, ki jo bo mogoče korigirati z aneksom k pogodbi, ko bo STA pod vodstvom novega direktorja Igorja Kadunca »v celoti uskladila računovodsko razmejevanje med dejavnostjo javne službe in tržne dejavnosti, skladno z evropskimi in slovenskimi pravili za dodeljevanje državnih pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena (SSGP), ki jih izvaja v okviru javne službe STA. V pogodbi so tovrstne potrebne aktivnosti STA opredeljene, dogovorjen pa je tudi rok za izpolnitev teh obvez - 30. junij 2022.«
Kot še dodajajo na UKOM-u, bo poznavanje lastnih stroškovnih cen storitev, ki jih zagotavlja STA, in pravilno razmejevanje poslovnega izida med javno službo in tržno dejavnostjo potrebna podlaga, »da bo novi direktor na eni strani pravilno izvajal predpise, ki urejajo državne pomoči za SSGP, in na drugi strani gospodarno in učinkovito vodil poslovanje STA ter bodo nenazadnje zaposleni v STA lahko ovrednotili svoje dosežke pri delu. Državni proračun pa bo vedel, kaj plača z državno pomočjo v obliki nadomestila za javno službo STA.«
Zahvala Kaduncu
Direktor UKOM-a Uroš Urbanija se je ob podpisu zahvalil direktorju STA Igorju Kaduncu »za konstruktivni dialog in za pripravljenost, da so se skrajno neurejene finančne razmere na STA po odhodu nekdanjega direktorja Bojana Veselinovića končno začele urejati v skladu z zakonodajo.« Urbanija je ob tem še povedal: »V lanskem letu smo bili priča izjemnim pritiskom nekaterih političnih strank, da bi poslovanje STA še naprej potekalo mimo zakonskih okvirov. Nekdanji direktor je vsak poziv, da poslovanje naredi transparentno, v javnosti predstavljal kot napad na svobodo novinarstva, kar s tem ni imelo nobene povezave. Ko je ugotovil, da s svojim manipuliranjem ne more več naprej, je raje odstopil, kot da bi podpisal zakonito pogodbo. Žal mu je podporo ves čas nudil tudi nadzorni svet.«