V slovenskem papeškem zavodu Slovenik v Rimu v organizaciji Slovenske teološke akademije v Rimu in Inštituta za zgodovino Cerkve v okviru Teološke fakultete Univerze v Ljubljani od leta 1983 dalje vsako leto potekajo znanstveni simpoziji. Vsakokratni simpozij je posvečen obravnavi pomembne osebnosti v Cerkvi in slovenski narodni zgodovini. Vsak od nastopajočih predavateljev predstavi določen pogled na obravnavano tematiko.

Predavanja kasneje izidejo tudi v posebnem zborniku. Letošnji, že 23. simpozij po vrsti, bo posvečen tržaškemu duhovniku in narodnemu buditelju dr. Jakobu Ukmarju (1878–1971) in bo potekal od ponedeljka, 12. do petka, 16. septembra 2005.



Jakob Ukmar (1878–1971) je bil tržaški duhovnik in je slovenski javnosti znan predvsem kot tisti, ki si je prizadeval za narodne pravice slovenske manjšine, kot teolog ter kot priljubljen spovednik, duhovni voditelj, pridigar in predavatelj.

Rodil se je 13. julija 1878 na Opčinah. Gimnazijo je obiskoval v Trstu, semenišče pa v Gorici. V mašnika je bil posvečen leta 1901. Po vrsti dušno-pastirskih služb ter aktivnem sodelovanju pri časopisih in kulturnih dejavnostih je leta 1917 na Dunaju doktoriral iz teologije.

31. maja 1931 je imel znan govor o krščanskem sožitju med narodi v škedenjski cerkvi. Napisal je več spomenic o položaju Slovencev v Italiji. Leta 1940 je bil imenovan za sodnika pri Deželnem cerkvenem sodišču, kjer se je seznanil s kardinalom Roncallijem, poznejšim papežem Janezom XXIII. (1958–1963).
24. avgusta 1947 je bil med birmo v Lanišču v Istri fizično napaden in je po Božji previdnosti preživel. Od leta 1957 do 1959 je sodeloval kot promotor za slovensko stran pri pripravah za sinodo tržaške škofije.

V času priprav in v teku II. vatikanskega koncila (1962–1965) je za koncilske očete sestavil predloge in poročilo o cerkveni reformi in o problematiki manjšin. Naročili so mu tudi prevod dveh, na koncilu sprejetih, dokumentov v latinščino.

1963 je v slovenščini izdal zgodovino ekumenskih koncilov, 1969 pa Mariologijo. Februarja 1970 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat.

Umrl je 2. novembra 1971 na škedenjskem domu. Eshatologija je izšla po njegovi smrti leta 1972.

Ukmarjev obsežen opus, ki poleg naštetih del, zajema spise v rokopisnih zvezkih, poleg izrednega teološkega in pravnega znanja, izžareva globoko duhovno življenje in vero, prepojeno z ljubeznijo do slovenskega naroda in s skrbjo za zveličanje duš. Tržaška škofija je na pobudo slovenskih duhovnikov na tem področju že začela postopek za njegovo beatifikacijo. Tržaški škof msgr. Eugenio Ravignani je za postulatorja v tem postopku imenoval duhovnika Dušana Jakomina, dolgoletnega Ukmarjevega sodelavca.


VEČ