»Javna in brezplačna vzgoja in izobraževanje morata ostati temelj solidarne družbe.« »Spodbujali bomo večje vključevanje otrok v nižje starostne skupine vetrcev. Preučili bomo možnost državnega financiranja zadnjega leta vrtca. Hkrati bomo preučili možnosti brezplačnega vrtca za vse.« Tako so zapisali v koalicijski pogodbi za delo 15. Vlade RS v letih 2022–2026, ki so jo 24. maja 2022 podpisali premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD Tanja Fajon in takratni koordinator Levice Luka Mesec.

Mimo koalicijske zaveze

O večji dostopnosti vrtcev in brezplačnem vrtcu za vse otroke so predstavniki vseh treh strank leporečili že v predvolilnih obljubah. A namesto kakršnikoli predlogov v to smer leto in pol po nastopu mandata vlada predlaga ravno nasprotno: zategovanje pasu pri najmlajših.

V predstavitvi predlogov proračunov za prihodnji dve leti na seji parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost in mladino, je minister za izobraževanje Darjo Felda napovedal ukinitev 100-odstotne subvencije za drugega vključenega otroka.

S tem bi ukinili ukrep brezplačnega vrtca za drugega otroka, kadar je vpisan v vrtec sočasno s starejšim sorojencem, ki ga je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, v veljavi pa je od 1. septembra 2021. S tem ukrepom so starši upravičeni plačila vrtca tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka, ne glede na to, ali je ali ni v vrtec vključen sočasno s sorojenci.

Kako se financira oskrbnina?

Oskrbnino vrtca sicer financirajo starši in občine: starši plačujejo delež, določen glede na uvrstitev v dohodkovni razred, razliko do polne cene pa krije občina. Kadar imajo starši v vrtec sočasno vključena dva otroka, pa za drugega otroka ne plačujejo nič, saj njihov delež subvencionira državni proračun.

Minister Felda zdaj predlaga začasno vrnitev na ureditev, ki je veljala pred 1. septembrom 2021. To je, da državni proračun te razlike ne krije več 100-odstotno, temveč le še 70-odstotno. Preostalih 30 odstotkov bi tako ponovno padlo na starše.

Starši, ki imajo sočasno v vrtec vključena dva otroka, bodo tako po tem predlogu (tako kot pred 1. 9. 2021) morali za drugega otroka plačati 30 odstotkov polne cene oskrbnine. Za starše s povprečno neto plačo to pomeni od slabih 60 do dobrih 75 evrov mesečno, odvisno, v katero starostno skupno spada otrok, je poročal 24ur.com.

Kaj sporoča minister?

»Vemo, da tu nekatere bo prizadelo, to je zagotovo, ker drugače ne gre. Ampak smo rekli, nekaj vendarle moramo poskrbeti, da morda gremo v to, da damo tistim otrokom, ki pa zdaj imajo res velike težave,« je na seji odbora pojasnil Felda. Ukrep sledi zahtevi finančnega ministra Klemena Boštjančiča, ki je ministrstvom ukazal štiriodstotno zmanjšanje porabe, ki ni povezana s sanacijo po poplavah.

Predlog proračuna za izobraževalni resor sicer glede na lansko realizacijo predvideva povečanje sredstev za približno 55 milijonov evrov. A je več denarja predvidenega le za osnovne in srednje šole, medtem ko se postavka za predšolsko vzgojo zmanjšuje. Za predšolsko vzgojo so sredstva v letu 2022 znašala nekaj več kot 65 milijonov evrov, za prihodnje leto je predvidenih dobrih 48 milijonov, za leto 2025 pa nekaj manj kot 42 milijonov.

Napad na družinski proračun

Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je predlog ocenil kot »nov napad na družinske proračune«, saj je, kot je dejal, strošek vrtca eden njegovih večjih bremen. »Na eni strani vlada Roberta Goloba zelo obremenjuje plače, torej niža neto plače … na drugi strani bo starše obremenila še z višjimi cenami.« Predlog je kot neprimeren označil član koalicije, poslanec Levice Milan Jakopovič, ki je v izjavi za medije spomnil na zaveze iz koalicijske pogodbe.

Cene vrtcev že tako višje

Ukrep je dodaten udarec za starše predšolskih otrok. V zadnjem letu so se namreč zaradi višjih stroškov dela, materiala, storitev in prehrane cene vrtcev po večini slovenskih občin že dvignile. Ljubljanski vrtci so se ravno s 1. oktobrom skupno podražili za 27 odstotkov, pri čemer se je breme staršev povečalo za 15 odstotkov.